Nasilna elektrifikacija in priseganje na elektriko, ki ju je zadnje čase opaziti tako v politiki kot pri številnih avtomobilskih znamkah, sta morda lahko izhod v sili in rešitev za okolje, res pa je tudi, da Evropa in Zahod ne bosta mogla rešiti celega planeta, če se temu ne bodo pridružili kupci na prav vseh kontinentih. Dejstvo je, da je elektrifikacija mobilnosti še vedno v povojih, cene in neuporabnost pa so pri mnogih kupcih povzročile nasproten učinek: električarjem se izogibajo, kolikor se jim lahko.
To so občutili tudi pri enem največjih izposojevalcev vozil na svetu, Hertzu. Pred kakšnim letom ali dvema so z veliko medijskega pompa objavili, da bodo svojo floto vozil za klasično izposojo obogatili s kar 100.000 električnimi teslami, govorili so celo o skupno 340.000 električnih avtomobilih v prihodnje. Tako so hoteli elektrificirati dobri dve tretjini globalnega voznega parka, a dlje kot od preveč optimističnih načrtov niso prišli. Ti so sicer precej dvignili ugled in vrednost znamke Tesla, a sodeč po zadnjih podatkih lahko pri Hertzu to svojo »vizionarstvo« že obžalujejo.
Niti polovica od napovedanega števila vozil
Od napovedanih 100.000 tesel je zdaj v njihovem voznem parku v severni in južni Ameriki skupno 428.000 vozil, od tega 11 odstotkov tesel. To pomeni, da jih imajo manj kot 50.000, kar je daleč od obljubljenih 100.000. Zdaj so celo napovedali, da v prihodnje takih vozil ne bodo več kupovali in ponujali svojim strankam. Večina se jih namreč raje odloči za avtomobile s termičnimi motorji.
Danes namreč večina električnih avtomobilov sameva pri izposojevalcih, saj jih stranke preprosto nočejo več uporabljati. Še tisti, ki so jih uporabljali, so bili večinoma zelo razočarani in so celo zahtevali odškodnine, ker da vozila niso izpolnjevala, kar so jim pri prevzemu obljubljali.
Pri Hertzu sicer priznavajo, da z vozili ni nič narobe, a so stranke o njih preslabo seznanjene. In ne le, da jih slabo seznanjajo, celo zavajanja niso bila redkost. »Zaradi narave svojega dela sem želel avtomobil s 650 kilometrov dosega. Pri Hertzu so mi zagotovili, da lahko s polnimi baterijami prevozim 576 kilometrov, po polnjenju baterij pa mi je avtomobilski računalnik pokazal, da je največji doseg 428 kilometrov. Pozimi je verjetno še slabše,« se je pridušal eden od uporabnikov.
Stranke moti tudi sicer slabša kakovost izdelave Teslinih vozil, pri polnjenju pa so se odločali tudi za druge ponudnike in potem dobili račun, čeprav naj bi bilo polnjenje brezplačno. A seveda le na Teslinih polnilnicah, zaradi zmešnjave pa potem računov niso hoteli plačati. Sicer ima Hertz daleč največ klasičnih vozil iz General Motorsovega koncerna, okoli 22 odstotkov, pred Teslo so tudi Toyota, Ford in Nissan z motorji z notranjim zgorevanjem.
Kratkoročni najemi so za električno mobilnost zanimivejši
Kako pa je z električnimi avtomobili za izposojo pri nas? Res je sicer, da je nekaj razlike med klasičnim rent-a-car in sistemom za deljeno uporabo. Slednji je veliko bolj električno naravnan, saj gre za krajše razdalje in krajše čase izposoje.
Marko Grošelj iz podjetja Avantcar, ki izposoja vozila pod svojo znamko Avant2Go, pravi, da nudijo le električne avtomobile, in čeprav so leta 2016 začeli z nekaj dvomi, so zdaj že v fazi »zgodnje večine. Sistem deluje štiriindvajset ur na dan, na voljo je že na več kot 150 lokacijah po Sloveniji, vse pa poteka prek aplikacije na pametnem telefonu. Prednost je seveda tudi manj vozil na naših cestah, eno deljeno vozilo v povprečju nadomesti do deset lastniških.«
V Sloveniji imajo v floti za klasično izposojo in deljeno uporabo okoli 1800 vozil, pri čemer je delež električnih že okoli 40 odstotkov, od tega je 500 vozil v sistemu souporabe Avant2Go. Vse od uvedbe so v sistemu Avant2Go zabeležili več kot 35.000 registracij, med strankami pa je trenutno že tudi okoli 450 podjetij. Med običajnimi uporabniki so najrazličnejše starostne skupine, od študentov pa vse do 96 let, kolikor jih je imel njihov najstarejši uporabnik.
Vzdrževanje električarjev je manj zahtevno, rabljeni gredo hitro v promet
Grošelj še pravi, da so tudi stroški vzdrževanja električnih vozil manjši; ni menjav olja, jermenov, ostanejo le redni servisi, le gume morajo večkrat menjati, saj so zaradi večje teže električnih vozil bolj obremenjene. »Po drugi strani se zavorni koluti in ploščice menjajo bistveno kasneje ali pa sploh ne,« dodaja.
Po njegovih ocenah so električna vozila bolj vzdržljiva, tudi baterije za zdaj niso težava. »Nekatera naša električna vozila iz programa dolgoročnih najemov so brez omembe vrednih težav prevozila že tudi več kot 250.000 kilometrov s prvo baterijo. Naš posel vselej zahteva sodobna vozila in nove modele, tako da floto redno osvežujemo, pri čemer nekatera vozila prodamo v Sloveniji ali v tujino, kupce pa zelo hitro najdemo,« pravi Marko Grošelj, »načeloma še nismo imeli opravka z odsluženimi električnimi vozili, saj so v povprečju zelo trpežna in tudi degradacija baterij je denimo zaradi ustreznega upravljanja temperature nizka.«
