Danes se po evropskih cestah vozi 246 milijonov avtomobilov, katerih povprečna starost je 11,8 leta. Avtomobilska industrija na stari celini tako ali drugače zaposluje približno 13 milijonov ljudi, kar predstavlja sedem odstotkov vseh delovnih mest v EU, saj je v Evropi zaposlenih 187 milijonov ljudi. Torej je avtomobilska industrija pomemben gonilni del ekonomije Evrope, a čas bo pokazal, ali si niso odločevalci zabili avtogola s prepovedjo prodaje klasičnih avtomobilov po letu 2035.
Električni avtomobili so namreč še vedno le slaba alternativa klasičnim, saj so pregrešno dragi, proizvodnja baterij pa ni nič manj ekološka kot pridobivanje nafte. Na mnogo vprašanj o njihovi uporabi in na vprašanje, kam z odsluženimi baterijami, še ni odgovorov, da o vsakodnevni uporabnosti teh vozil ne govorimo. Petdeset tisoč ali več evrov za 400 kilometrov dosega in polnjenje, ki se meri v urah, ne v nekaj minutah, so prej v posmeh kot alternativa evropski mobilnosti.
Kljub temu so se v Bruslju odločili, nekatere države in nekatere znamke pa že povsem stavijo le na ponudbo električnih vozil. A pozor, trg se bo hitro odzval, kajti do zdaj so se kupci že navadili na različne subvencije in zastonjkarsko polnjenje z elektriko. Obojega pa je že ali še bo zelo kmalu konec. Kot bo tudi manjše število delovnih mest v tej industriji.
Brez subvencij se prodaja takoj zmanjša
S subvencijami je namreč tako, da prej spominjajo na razpečevalce z drogami: nekaj odmerkov ponudijo zastonj, da se porabnik navadi, po tem, ko ne more več brez tega, pa ga usekajo z dvojno ceno. Elektrika na polnilnicah že ni več zastonj, subvencije pa bodo tudi počasi postale stvar preteklosti. Več ko bo na cestah električnih vozil, večji vir zaslužka bodo za države. In bodo postala enaki molzni stroji, kot so zdaj klasični avtomobili. Pri nas je subvencija za vozila razreda M1 (za prevoz do osem oseb) še 4500 evrov. Za zdaj.
PREPOVED V EU JE DARILO KITAJCEM
Italijanski minister za transport Matteo Salvini je prepoved prodaje novih vozil z motorji z notranjim zgorevanjem po letu 2035 označil kot »samomor« in »darilo kitajski industriji«. Italija je tako ena najglasnejših nasprotnic prepovedi klasičnih vozil. »Vsem nam je veliko mar za vodo, kakovost zraka in čisto okolje, a to ne pomeni, da moramo na cesto zmetati na milijone delavcev ter zapreti na tisoče tovarn in delavnic, električni fundamentalizem je šel predaleč,« je dejal Salvini. Odpor proti elektrifikaciji se kaže tudi v prodaji, lani je prodaja električnih vozil v Italiji padla na 27 odstotkov, od novih registriranih vozil v tem letu jih je bilo le 3,7 odstotka z električnim pogonom.
Dober primer je Norveška, ki jo zagovorniki elektrifikacije vedno znova dajejo za zgled kot vzorčni primer prehoda na elektriko. Pri tem seveda pozabljajo, da Norveška ta prehod financira z nafto, saj je največja pridelovalka nafte v Evropi. Lani so prodali 174 tisoč novih avtomobilov in od teh jih je bilo kar 80 odstotkov električnih. A januarja letos je prodaja dobesedno strmoglavila, prodali so le 1860 novih avtomobilov. Januarski padec je v primerjavi z decembrom 2022 kar 95-odstoten. Razlog? Nove davščine, kajti država je že ocenila, da ima dovolj električnih vozil, da lahko od njih začne dobivati veliko več denarja. Norvežani bodo od zdaj naprej plačevali davek na dodano vrednost za električne avtomobile, ki stanejo več kot 45 tisoč evrov. Medenih tednov z elektriko je na Norveškem torej konec.
Primer Nemčije je tudi zelo zgovoren. Tam so po nekaterih podatkih januarja prodali za 13 odstotkov manj električnih avtomobilov kot januarja 2022, prodaja hibridov pa je padla za dobrih šest odstotkov. Medtem je prodaja klasičnih avtomobilov zrastla za 3,5 odstotka. Kar je nenavaden podatek, saj so v zadnjih mesecih beležili samo rast prodaje električarjev. Nemci so namreč subvencije pri nakupu električnih vozil z 9000 evrov (za vozila, ki stanejo manj kot 40.000 evrov) zmanjšali za polovico, za hibridna vozila pa so jih povsem ukinili. Odgovor trga je bil torej v trenutku, kljub agresivni politiki in demonizaciji avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem. Ekologija gre namreč tudi in predvsem skozi žep. Zato Zveza avtomobilske industrije Nemčije ne pričakuje povečanja prodaje čez leto. Še več, pričakuje celo padec v višini osmih odstotkov v primerjavi z letom 2022, prodaja hibridov pa bi se lahko zmanjšala celo do 20 odstotkov.
Teh subvencij bo skozi čas samo še manj ali pa jih ne bo več. Po podatkih evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev ACEA trenutno že šest držav ne nudi nobenih ugodnosti pri nakupu električnega avtomobila. To so Bolgarija, Danska, Estonija, Latvija, Malta in Slovaška. In kot lahko poznamo nenasitne proračune vsake države, jih bo v prihodnje lahko samo še več.
Ogroženih je veliko delovnih mest
Elektrifikacija avtomobilov bo v prihodnje zahtevala korenite spremembe v proizvodnji. Po ocenah strokovnjakov bo potrebnih za razvoj in izdelavo enega vozila precej manj ljudi, kar posledično pomeni manj delovnih mest. Lep primer je na primer znamka Ford, ki se bo v celoti posvetila le elektriki, v Nemčij pa bo zato izgubilo delo precej ljudi. V prihodnjih treh letih bodo tako odpustili približno polovico od 6800 inženirjev, 2300 ljudi pa bodo odpustili v tovarnah v Kölnu in Aachnu v Nemčiji, nadaljnjih 1300 v Veliki Britaniji in 200 v drugih državah. Študija iz leta 2921 je namreč pokazala, da je za izdelavo tisoč dizelskih pogonskih sklopov (od motorja do menjalnika in izpušne cevi) v enem letu potrebnih približno 22 delavcev, za izdelavo tisoč pogonskih sklopov električnega avtomobila pa le 13 delavcev, pa še od teh jih je pet v proizvodnji baterij. Elektrifikacija bo torej prinesla tudi velike socialne težave, ki pa se jih se mnogi niti ne zavedajo.
