Elizabeta I. Angleška, denimo, je pila iz samorogovega roga, misleč, da bi ta, če bi prišel v stik s strupom, eksplodiral.
Biti kralj ali kraljica ni bil mačji kašelj. Nikoli in nikdar. Sovražniki z morilskimi vzgibi, dvolični dvorjani in zahrbtni družinski člani so bili več kot dovolj, da so se glave, ki so nosile krone, nenehno bale za svojo kožo. A če jim je katera od metod krajšanja tuzemskega življenja še posebej kratila spanec, je bil to strup – tihi, nevidni strup.
V stoletjih pred dobo razsvetljenstva so se paranoični vladarji in vladarice zatekali v vraževerje, alkimijo in mazaštvo. Za takšne in drugačne pritikline z magičnimi učinkovinami so segali globoko v žepe; a ko je prišlo do strahu pred strupom, ga ni bilo zavarovanja čez mitološki samorogov rog.
Pred zoro kemije so ljudje verjeli, da imajo določene tvarine posebne, čarobne lastnosti. Kako torej ne bi verjeli v delovanje roga živali, ki je bila med najredkejšimi?
V resnici iz morja
Vladarji in vladarice so torej verjeli, da se bodo tako zaščitili pred zlobo tistih, ki so jim stregli po življenju – tudi zato, ker so jim tako povedali modreci. Medtem ko imajo voditelji te dni svoje tajne službe, so v preteklosti imeli ljudi, ki so okušali njihovo hrano.
Tudi sicer razmeroma racionalna kraljica Elizabeta I. Angleška ni dvomila. Ne le da je mastno plačala za spiralast rog samoroga, pila je iz čaše, narejene iz prav takega roga, misleč, da jo bo razneslo, če bo prišla v stik s strupom. V rokavu pa je imela še enega asa: britanski raziskovalec Martin Grobisher ji je z arktične ekspedicije prenesel okel »morskega samoroga«, katerega učinkovitost je preizkusil s pajki, ki jih je dal vanj. Ko so ti pomrli, ni bilo več dvoma, da nevtralizira strup.
Okel je kraljico tako navdušil, da ga je ukazala ohraniti skupaj s kronskimi dragulji.
Samorogovi rogovi seveda niso prišli od teh mitoloških bitij, temveč večinoma od enorogov, vrste arktičnega kita. Zmedo so najverjetneje zakuhali Vikingi, ki so prodajali naplavljene rogove. Še zlasti za med so šli v srednjem veku, ko je samorog postal simbol za Kristusa, zaradi česar je postal domala sveta žival. Do renesanse so postali zaščita pred strupom, zato je njihova vrednost narasla na vsaj desetkratnik njihove teže v zlatu.
Tako se je rodila obsesija med evropskimi vladarji, s tem pa izredno priljubljeno (zaželeno?) protokolarno darilo. Leta 1533 je papež Klement VII. Francu I. Francoskemu podaril čudovit rog, Ivan Grozni je dal iz enega narediti palico, Filip II. Španski naj bi jih imel kar 12, Habsburžani so enega prekrili z dragulji, Kristjan V. Danski je sedel na prestolu iz samorogovih rogov.
Vraževerne metode
Elizabetin naslednik Jakob I. Angleški je bil bolj sumničav od nje. Ko si je omislil še posebej drag rog, je dal iz njega strup piti služabniku; ko se tudi protistrup iz v prašek zmletega roga ni izkazal za uspešnega in je nič hudega sluteči podanik umrl, je bil kralj prepričan, da so ga ugnali v kozji, ne samorogov rog.
Protistrup pa niso bili le rogovi. Nekateri so uporabljali kamne, vrezane s škorpijoni; drugi so v čaše polagali dragulje, kot so smaragdi in ametisti; spet drugi so uporabljali prah iz neprebavljive trdne mase, izvlečene iz živalskih želodcev, ali mitoloških draguljev s čel krastač, ki pa so v resnici bili fosilizirani zobje izumrlih rib.
Nekateri so imunost za strup krepili z dnevnimi vnosi terjaka, ki so ga tvorili peteršilj, korenje, črni poper, klinčki vino in med. Drugi so uživali žveplo in česen, za katerega je zdaj znano, da nevtralizira arzen v krvnem obtoku.
Zastrupljali so se nevede
Zato je še toliko bolj ironično, da so se člani angleške kraljeve družine – skupaj s splošno populacijo – vsak dan zastrupljali na nešteto načinov. Elizabeta I. si je smrt najverjetneje prej priklicala zaradi bele obrazne barve na osnovi svinca; kozmetika in zdravila so vsebovala velike količine živega srebra, svinca, arzena, živalskih in človeških iztrebkov ter dele trupel. Da posledic pomanjkljive higiene in sanitete niti ne omenjamo: valižanski princ Henrik je leta 1612 kot 18-leten umrl zaradi tifusa, ki ga je staknil bodisi med plavanjem v reki bodisi od ostrig. Skratka, tudi zastrupitev s hrano je morala biti precej pogost pojav.
Tudi pokvarjena ura dvakrat na dan kaže prav
Verovanje v magične učinke samorogovih rogov je razblinil razsvetljenski napredek v znanosti. Do poznega 17. stoletja sta magijo, alkimijo in astrologijo zamenjali kemija in znanost. Zaradi eksperimentov so stara vraževerja romala na smetišče zgodovine.
A tudi slepa kokoš najde zrno, kot pravijo. Glina z grških otokov Lemnos in Samos vsebuje fine delce, ki privlačijo kovine na kovinah osnovane strupe, kot je arzenik. Omenjena glina jih nato odnese iz telesa in jim s tem prepreči, da bi se popolnoma absorbirali v krvni obtok. Učinkoviti so bili tudi omenjeni fosilizirani ribji zobje: kalcijev karbonat v fosilih lahko nevtralizira strup.
Kakorkoli že, samorogovi rogovi v hramih tistih na vrhu hierarhične piramide ostajajo, a zgolj kot dekorativna zanimivost.
