Rastline so uporabne kot zdravila, gorivo in hrana, a nam priložnosti za njihovo uporabo polzijo iz rok.
Številne vrste, ki izginejo, preden jih lahko najdemo in poimenujejo, nosijo v sebi rešitev za marsikaterega od izzivov, s katerimi se sooča človeštvo. Morda celo za pandemijo novega koronavirusa.
Le majhen delež
Raziskava strokovnjakov Kraljevih botaničnih vrtov Kew razkriva, da le majhen delež rastlinskih vrst konča kot hrana ali biogorivo, čeprav je užitnih več kot 7000 vrst, približno 2500 pa je takih, ki bi lahko zagotavljale energijo za milijone po svetu. Za primerjavo: večino biogoriv pridelujejo iz le šestih poljščin. To so koruza, sladkorni trs, soja, palmovo olje, repično seme in pšenica.
Izumrtje
Znanstveniki ocenjujejo, da je tveganje izumrtja veliko večje, kot se sicer domneva: ogroženih naj bi bilo 39,4 odstotka višjih rastlin – ta delež je leta 2016 znašal 21 odstotkov. Razliko pripisujejo bolj dovršenim metodam ocenjevanja, zato pozivajo, da se oceno tveganj posodobi z uporabo tehnologije, kot je umetna inteligenca.
Raziskava je pokazala tudi, da 723 rastlinam, ki se uporabljajo v medicini, grozi izumrtje. V nekaterih delih sveta težavo povzroča prekomerno obiranje. Leta 2019 je novo ime dobili 1942 rastlin in 1886 gliv. Med njimi so tudi take, ki bi lahko bile dragocene kot hrana, pijača, zdravila ali vlaknine.
