Ohranjanje svežine sadeža, obdelanega s pesticidi. Zato bi si morali po vsakem lupljenju sadja umiti roke.
Urška Blaznik iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje je povedala, da se za zaščito plodov citrusov uporabljajo sredstva, ki preprečujejo razvoj gnilobe in bolezni. »Z njimi je obdelana večina konvencionalno pridelanih citrusov, tisti iz ekološke pridelave pa ne smejo biti. Sredstva, ki se uporabljajo, imajo za te namene v EU pridobljena posebna dovoljenja in spadajo v dve skupini: lahko so fitofarmacevtska sredstva ali po domače pesticidi, ali pa voski, ki spadajo med aditive in imajo oznako E. Priporočamo, da lupin citrusov, ki so obdelane s pesticidi, ne uživate in pazite, da jih shranjujete tako, da se ne dotikajo drugih živil, in si po lupljenju sadežev temeljito umijete roke. Priporočamo, da temeljito operete tudi tiste sadeže, pri katerih nameravamo lupino zavreči, saj lahko s tem s površine odstranimo od 30 do 70 odstotkov kemikalij.«
LUPINO OBDELAJO S FUNGICIDOM
Na kmetijskem ministrstvu so pojasnili, da se za tretiranje citrusov uporabljata fungicida imazalil in tiabendazol. »Tretiranje sadja se običajno izvaja v državi proizvodnje, in ne v državi prodaje sadja. To pomeni, da v Sloveniji ne izvajamo tretiranja citrusov, ampak citrusi v Slovenijo že pridejo obdelani. Obe navedeni aktivni snovi imata dovoljenje za ostanke pesticidov na citrusih, kar pomeni, da ostanki ne povzročajo nesprejemljivega tveganja za zdravje ljudi tako pri akutni kot kronični izpostavljenosti. Ob tem je treba povedati, da se pri določanju mejnih vrednosti ostankov v citrusih upoštevajo tudi ostanki v lupini, ki običajno ne predstavlja dela, s katerim se ljudje prehranjujejo. To izpostavljamo predvsem zato, ker je glavnina ostankov obeh snovi v lupini. Če zaužijemo citruse brez lupine, smo izpostavljeni izjemno majhnim količinam snovi, s katerimi so citrusi obdelani, in ne predstavljajo nobenega tveganja za zdravje ljudi,« so razložili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
KDO SO NAJVEČJE UVOZNICE AGRUMOV
Ker citrusi uspevajo v toplem podnebju, jih Slovenija v pretežni meri uvozi, bodisi neposredno iz držav pridelovalk ali prek držav, ki so v poslu samo posrednice, med njimi so Avstrija, Belgija, Nemčija, Madžarska … Četrtina vseh pomaranč, dobrih 5 tisoč ton, se v Slovenijo uvozi iz Egipta. Dobra petina jih prihaja iz Španije (4.200 ton), iz Italije jih uvozimo 3.700, Avstrije 3.200, Grčije 2.100 in Nizozemske okoli 1.100 ton. Trgovci v Sloveniji prodajo največ hrvaških mandarin. V Slovenijo se iz Hrvaške uvozi dobrih 2 tisoč ton, kar je tretjina vsega uvoza. Tisoč dvesto ton jih uvozimo iz Avstrije, približno enako iz Španije. Največ klementin uvozimo iz Italije, 4.400 ton ali slabo polovico vsega uvoza. Po 1.500 ton se jih uvozi iz Hrvaške in Španije. Pri limonah in limetah je največja dobaviteljica v Slovenijo Turčija, ki dobavi okoli 4 tisoč ton, z okoli 2.300 tonami sledita Španija in Italija, 2.200 ton uvozimo iz Avstrije.
