Od enega milijona hektarjev gozdov v Sloveniji pokrivajo gozdni rezervati le en odstotek površine gozdov (približno 9000 hektarjev). Pragozdnih ostankov je bistveno manj, s skupno površino 5,4 kvadratnega kilometra na štirinajstih lokacijah, v Kočevskem rogu (Krokar, Prelesnikova koliševka, Pečka, Strmec, Kopa in Rajhenavski Rog), na Pohorju (Šumik), Donački gori (panonska pragozdova Donačka gora in Belinovec), na Dolenjskem (Trdinov vrh in Ravna gora na Gorjancih ter Krakovski pragozd), v Trnovskem gozdu (Bukov vrh) in okoli Snežnika (Ždrocle).
KOČEVSKI ROG
Kočevsko je najbolj gozdnata pokrajina v Sloveniji, saj gozdovi pokrivajo kar 91 odstotkov vseh površin. Znotraj obsežnih gozdov se skrivajo tudi pragozdovi, v katerih lahko začutimo, kako silovita je narava v svoji najbolj prvinski obliki. Ti redki ostanki pradavnine so posebnost območja, ki obiskovalce prevzame s svojo mogočnostjo. Najbolj veličastni in z največ lesa so pragozdovi Krokar, Prelesnikova koliševka in Rajhenavski Rog.
Rajhenavski Rog
Pragozd Rajhenavski Rog se na dobrih 51 hektarjih razprostira v osrčju Kočevskega Roga. Sestavljajo ga predvsem veličastne jelke in bukve. Posebnosti pragozda so visoka lesna zaloga, mogočna drevesa, mnoga odmrla in padla drevesa, nekatere ptičje vrste, ki jih drugje ne najdemo, ter pestra združba gliv in drobnih živali, ki razgrajujejo odmrli les. Pragozd lahko opazujemo s sprehodom po Roški pešpoti in t. i. pešpoti Po Kočevskem rogu.
Nedaleč od Rajhenavskega pragozda stoji jelka, imenovana Kraljica Roga, najvišja jelka v Sloveniji. Zadnja opravljena meritev v letu 2019 je pokazala, da je jelka visoka 55 metrov, ima prsni premer 1,68 centimetra in obseg več kot 500 centimetrov. Od nje je debelejša le Črmošnjiška jelka (približno 600 centimetrov), ki pa je nižja. Strokovnjaki so ocenili, da je danes stara več kot 500 let.
Pragozd Krokar
Pragozd Krokar, imenovan tudi kraljestvo bukve, na površini dobrih 75 hektarjev in del območja Nature 2000, predstavlja ekosistem nenehno spreminjajočega se ravnovesja med tlemi, klimo in neštetimi živimi organizmi – od mikroskopsko majhnih do medveda. Spada med ključne ostanke bukovih gozdnih združb, ki so tu preživele ledeno dobo in se po njej začele širiti proti srednji Evropi in Karpatom. Njegova vrednost je bila dodatno potrjena leta 2018 z vpisom na prestižni Unescov seznam svetovne naravne dediščine. Vstop vanj je prepovedan, ogledamo pa si ga lahko z označenih poti in z razgledišč, do katerih nas popelje Borovška naravoslovna učna pot.
Pragozd Prelesnikova koliševka
Zaradi nedostopnosti, še bolj pa zaradi mraziščnih lastnosti se je v koliševki ohranila značilna vegetacija hladnejših obdobij naše zgodovine. Pravzaprav si v višinskih pasovih sledijo rastlinske vrste od toplih na vrhu pa do tistih na dnu, ki prenašajo mraz, kajti pri dnu te okrog 70 metrov globoke jame je tudi sredi poletja prijetno hladno. Tu rastejo smreke z ozko, dolgo krošnjo, kar je značilnost dreves visoko v gorah ali daleč na severu.
Snežnik - Ždrocle
Gozdni rezervat Snežnik - Ždrocle velja s 184 hektarji za največji slovenski pragozd. Obsega starodavne bukove gozdove, s predeli prvinskih gozdov, zaradi specifičnih rastiščnih razmer blizu morja in višine Snežnika pa bukev tu tvori zgornjo gozdno mejo in izpričuje moč preživetja v najekstremnejših razmerah. Tako kot Krokar je tudi Snežnik - Ždrocle vključen v omrežje Natura 2000 in bil leta 2018 vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine.
Pragozd Šumik
Pragozd Šumik je del velikega gozdnega rezervata ob Lobnici na severnem delu Pohorja. Vanj se ne posega več, zato postopoma prehaja v sekundarni pragozd. Pragozd meri 19 hektarjev, celotno območje gozdnega rezervata pa 57 hektarjev. V pragozdu se je ohranil prvobiten sestoj bukve, jelke, gabra, hrasta, smreke in kostanja. Pragozd Šumik je zaradi svojih naravnih lepot in zanimivosti od leta 1967 zaščiten kot gozd s posebnim namenom – kot edini slovenski pragozd na silikatni podlagi in eden redkih ostankov naravne vegetacije Pohorja. V njem se ni še nikoli sekalo.
Donačka gora
Pragozd obsega nekaj več kot 27 hektarjev veliko površino, na njegovem območju pa je tudi nahajališče ogrožene rastline juvanov netresk, ki uspeva na skalnih stenah prisojne strani gore in je v Sloveniji edino znano nahajališče. Tu uspeva tudi ogroženi hoppejev klinček, poleg navedenih pa najdemo tudi divji klinček, dišeči žebnik in hrvaško peruniko ter številne druge rastline.
Bukov vrh
Pragozd Bukov vrh je gozdni rezervat na težje dostopnem območju v veliki vrtači pod Golaki v bližini Idrije, na nadmorski višini med 1200 in 1300 metrov. Z dveh strani je obdan s prepadnimi pobočji. Za območje so značilne dolgotrajna snežna odeja in obilne padavine. Rezervat, ki je razdeljen na pragozd in varovalno cono, meri 15,65 hektarja, od tega pragozd zajema 9,25 hektarja. Manjši del pristnega gozda se je ohranil kljub večstoletnemu gospodarjenju z gozdovi na območju zdajšnje občine Idrija, kjer so za delovanje rudnika živega srebra potrebe po lesu nenehno naraščale. Večinoma bukov gozd dopolnjujeta gorski javor in jelka.
Gorjanci in Krakovski pragozd
Približno 220 hektarjev gozdov pod Trdinovim vrhom je bilo že pred 1. svetovno vojno izvzeto iz gospodarjenja; del njih je tudi današnji pragozd Trdinov vrh v izmeri 23,16 hektarja. Gozdarji so leta 1984 kot pragozd opredelili tudi manjši del Ravne gore. Za Gorjance so značilne pestre gozdne združbe z bukvijo.
Krakovski gozd je največji kompleks nižinskega poplavnega hrastovega gozda v Sloveniji, ki se razprostira na okoli 3000 hektarjih površine med reko Krko in Savo. V osrčju gozda je ohranjen približno 40 hektarjev velik sekundarni pragozd, v katerem rastejo več stoletij stara hrastova drevesa (predvsem dobi). Gozdno mokrišče je zatočišče številnih rastlinskih in živalskih vrst. Po ogroženosti izstopajo dvoživke s kar 14 vrstami, na čelu s plavčkom, barvito vrsto žabe ter ptice z redkimi gnezdilci, kot so srednji detel, belovrati muhar in črna štorklja ter orla mali klinkač in belorepec. Ob gozdu poteka tudi osem kilometrov dolga Resslova pot, poimenovana po izumitelju ladijskega vijaka Josefu Resslu.
Pragozdovi so povsod po Sloveniji označeni z modro barvo (druge označbe v gozdovih so rdeče). Ponekod so opremljeni z informativnimi tablami in opozorili o prepovedi vstopa. Na Kočevskem imajo na robovih pragozdov speljane ogledne pešpoti, da po njih popeljejo manjše skupine obiskovalcev.
Koliko Amazonskega pragozda je uničenega?
Ob strašljivih podobah gorečega amazonskega pragozda, ki se pred očmi svetovne javnosti drastično krči, znanstveniki opozarjajo, da bi uničenje največjega deževnega gozda na svetu prineslo hude posledice za življenje ljudi po vsem svetu. Samo julija, ob koncu deževnega obdobja, je v požarih izginilo skoraj 2300 kvadratnih kilometrov gozdov, kar je skoraj 300 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Ocenjena kvadratura pragozda, ki pomeni dom za deset odstotkov vse biotske raznovrstnosti na našem planetu, in proizvede 20 odstotkov vsega kisika na Zemlji, obenem pa pomaga regulirati podnebje celotnega planeta, je okoli 5,5 milijona kvadratnih kilometrov.
