Svet visoke politike je bolj umazan kot rdeča struga kitajske Rumene reke. Današnji prijatelji so jutrišnji sovražniki in obratno. Medtem ko so odnosi visokih predstavnikov kordialni, tajne službe preučujejo, naklepajo in zabadajo v hrbet. Kako je danes, ne vemo, a v časih hladne vojne, ko je svet visel na robu uničujočega jedrskega spopada med blokoma, je bilo dovoljeno (skoraj) vse. To potrjujejo številni deklasificirani tajni viri. O atentatih na jugoslovanskega predsednika se je veliko pisalo po razpadu SFRJ, še več pa govorilo. A morda najboljša in najbolj pregledna zbirka vseh znanih atentatov je knjiga generalmajorja Marijana F. Kranjca 'Zarote in atentati na Tita'. Kranjc je na podlagi zbranih podatkov in raziskav ugotovil, da je bilo proti Titu načrtovanih, poskušanih in izpeljanih 75 zarot in atentatov. V obdobju njegovega ilegalnega delovanja pred drugo svetovno vojno trije, v času vojne 16 ter kar 54 po vojni. Največ atentatov (28) so načrtovale in izvedle zahodne obveščevalne službe, ki so večinoma za to uporabljale ustaško in četniško emigracijo. Sovjetske tajne službe so poskušale 15-krat, nacisti 12-krat, preostali pa dvakrat. Tokrat o nekaterih najbolj neverjetnih poskusih.
Medicinski atentat na Brdu
Leta 1947 odnosi med Titom in Stalinom niso bili več tako rožnati. Jugoslovanski voditelj je nekega dne začutil bolečine v trebuhu in zdravniki so ugotovili, da se mu je vnel slepič. To je pomenilo, da mora takoj na operacijo. Na Brdu pri Kranju so se takrat nepričakovano pojavili sovjetski zdravniki, ki so sporočili, da jih je osebno poslal Stalin, da bi pomagali pri izvedbi posega. Čeprav se jim je vse skupaj zdelo sumljivo, so Jugoslovani s Titom na čelu Sovjetom dovolili sodelovati pri posegu. Toda kmalu po operaciji Titu ni bilo dobro in rana se je zagnojila. Jugoslovanska tajna služba naj bi odkrila, da so bili kirurški instrumenti zastrupljeni, vendar do popolnega odprtja arhivov ne bo mogoče ugotoviti, ali je do zapletov prišlo zaradi sovjetskega poskusa likvidacije Tita.
Soočenje z morilcem
"Zaustavil sem avto na parkirišču ob strmini in mu rekel: 'Stevo, izvrši Stalinov ukaz!' Prebledel je. Vzel je svojo pištolo in mi jo predal skupaj s Stalinovim telegramom, rekoč: 'Stari, izvršil sem svojo nalogo.'«
Ko sta se leto dni po incidentu na Brdu Stalin in Tito dokončno razšla, je sovjetski voditelj vse sile usmeril v dokončni obračun z jugoslovanskim voditeljem. Stalin je izbral svojega človeka med jugoslovanskimi komunisti, generala Ivana Krajačića - Steva. Toda ne Stalin ne Stevo nista vedela, da Tito po zaslugi obveščevalca Josipa Kopiniča ve vse. »Prišel sem v Zagreb in se odločil, da ga izzovem. Rekel sem mu: 'Ajde, Stevo, odpeljiva se do Samoborja, jaz bom vozil.' Pristal je na to. Zaustavil sem avto na parkirišču ob strmini in mu rekel: 'Stevo, izvrši Stalinov ukaz!' Prebledel je. Vzel je svojo pištolo in mi jo predal skupaj s Stalinovim telegramom, rekoč: 'Stari, izvršil sem svojo nalogo,'« je pripovedoval Tito. Po nekem drugem pričevanju, naj bi Tito Krajačiču celo ponudil svojo pištolo. Kakorkoli, atentat ni bil izvršen.
Preživel tri strele
Brkati sovjetski mož ni odnehal. Leta 1950 je sledil nov poskus. Varnostne službe in Titov maršalat so dobili informacije, da se nekaj pripravlja, in to v Titovem najožjem krogu, zato je maršal tisti čas nosil neprebojni jopič. Operacija je bila skrbno načrtovana med informbirojevci v Moskvi in Bukarešti. Za atentatorja so izbrali podpolkovnika Branka Rudića, ki je bil član Titovega osebnega spremstva in pristaš sovjetske linije komunizma. Ko je Tito iz svoje sobe vstopil v delovni kabinet rezidence v Dubrovniku, je Rudić vanj iz neposredne bližine izstrelil tri naboje. Titovi spremljevalci so takoj pokončali atentatorja. Titu je življenje rešil neprebojni jopič. O incidentu se takrat v javnosti ni govorilo, saj je bil skoraj usoden spodrsljaj za varnostno službo velika sramota.
Prihodnjič …
V nadaljevanju, ki sledi prihodnji teden v Dosjejih SFRJ, pa o deročem tramvaju, fatalno požrtvovalnemu Ratku Joviću ter atentatih v Združenih državah Amerike, ki jih je z blagoslovom ameriške obveščevalne službe Cia poskušala izvesti četniška emigracija.
