Darja Fišer tak mini vermikompostnik, v katerem kalifornijski deževniki organske odpadke iz kuhinje predelajo v kompost, uspešno uporablja kar na domačem balkonu, kjer si je uredila vrtiček. Vermikompostiranje je namreč zgleden primer načina življenja in vrtnarjenja »brez odpadkov«. Pred vami je vrsta njenih napotkov, kako se tega lotimo in kako sami pridelamo vermikompost.
»V stanovanju v bloku, kjer balkon nadomešča vrt, klasično kompostiranje ni mogoče. Mini kompostnik z deževniki pa ne zasede veliko prostora, nima vonja, iz njega se ne cedi nobena tekočina, deževniki so v njem varno pospravljeni. Obenem je lep na pogled. Pomembna dodatna prednost kompostiranja z deževniki je, da je vermikompost veliko prej predelan kot pri klasičnem kompostiranju. Poleg tega odpadki iz kuhinje romajo namesto v smetnjak k deževnikom,« pojasnjuje Darja Fišer, ustanoviteljica Zelemenjave, ki jo je navdušilo kompostiranje z deževniki.
Najprimernejši so kalifornijski deževniki
Vermikompostiranja se je lotila s kalifornijskimi deževniki. Ti so manjši od običajnih in bolj rdeče barve. Lahko jih kupite ali pa dobite od prijateljev: »Uspešno lahko začnete kompostirati z eno pestjo podarjenih deževnikov. Ti se namreč hitro razmnožijo. Svoje kalifornijske deževnike sem podarila že več prijateljem in mami, pa so z njimi vsi zelo zadovoljni. V mojem kompostniku zaradi tega kompostiranje ni nič počasnejše.«
Za vermikompostiranje je običajno treba imeti vermikompostnik z več nadstropji, ki ga lahko izdelate tudi sami. »Vermikompostnik se da zelo preprosto izdelati tudi iz dveh plastičnih veder ali zabojnikov. Postavimo ju drugega na drugega in prekrijemo s pokrovom, ki se natančno prilega vedru ali zabojniku. Pri tem zgornje vedro oziroma zabojnik naluknjamo, da imajo deževniki več zraka in da lahko uhaja odvečna vlaga. Spodnjega pustimo celega, da nam deževniki ali tekočina ne bi uhajali na tla balkona oziroma terase. Zelo lepi so lahko tudi doma izdelani leseni vermikompostniki z dvižnim pokrovom, ki hkrati služijo kot klopca za posedanje in druženje,« je razložila Darja Fišer.
Domačo različico vermikompostnika lahko izdelamo tudi sami, na primer iz dveh plastičnih zabojnikov. Zgornji zabojnik naluknjamo.
Deževniki potrebujejo steljo
Preden se tega lotimo, je dobro poznati nekaj osnovnih pravil kompostiranja s kalifornijskimi deževniki. Za zadovoljno bivanje deževniki v kompostniku potrebujejo steljo. Ta je lahko iz natrganega kartona, časopisnega papirja, listja, slame in podobnega materiala. Stelja jim zagotavlja primerno vlago in temperaturo. »Pomembno je, da kompostnik nikoli ni ne prevlažen ne presuh, zato mora biti vedno pokrit in ne sme stati na dežju. Preprosto merilo idealne vlage je mokra krpa vileda, iz katere se ob stisku ne pocedi voda. Če je kompostnik presuh, ga lahko malo zalijemo ali dodamo malo več vlažnih odpadkov, kot je denimo solata. Če je premoker, dodamo karton ali časopisni papir, da vsrka odvečno vlago,« je opozorila.
Poleti ne smejo biti na soncu
Deževniki so bolj občutljivi za izjemno visoke kot za izjemno nizke temperature. Zato naj poleti ne bodo na soncu, saj se zrak v temnih plastičnih posodah hitro precej segreje. Zimo na balkonu bodo deževniki sicer preživeli, a v mrazu ne bodo aktivni, tako da bo kompostiranje mirovalo. »Če želite aktivno kompostiranje skozi vse leto, pozimi deževnike premaknite v klet, garažo ali na hodnik,« pojasnjuje in še dodaja: »Deževniki ne marajo svetlobe in pogostega vznemirjanja. Najbolj so zadovoljni, če jih razen hranjenja čim bolj pustimo pri miru.«
Hranimo jih s kuhinjskimi odpadki
Kalifornijske deževnike ustrezno hranimo. Približno enkrat na teden jih hranimo s kuhinjskimi odpadki. Pri tem je pomembno, da jim na začetku ne dajemo preveč hrane, saj ta potem začne gniti, kar je sicer neproblematično za deževnike in končni kompost. Pest ostankov solate ali jabolk na teden bo za začetek povsem zadoščalo. Hranimo z vsemi organskimi kuhinjskimi odpadki, razen s kruhom, mlečnimi izdelki, jajci, mesom in ribami. Vsi našteti namreč pri razkroju oddajajo neprijeten vonj ter privabljajo insekte in glodalce. Pri teh odpadkih obstaja tudi nevarnost kontaminacije domačega vrta s škodljivimi bakterijami. Iz istih razlogov na kompost ne dodajamo iztrebkov mesojedih hišnih ljubljenčkov, kot so mačke in psi. Deževnike odbija vonj čebule, česna in citrusov, zato se tem odpadkom izogibamo.
Pladenj vermikomposta je predelan v pol leta
Kako poteka ves postopek takega vermikompostiranja? »Nekaj mesecev traja, da se deževniki v novem kompostniku ustalijo in da se vzpostavi celoten sistem. Potem postane kompostiranje učinkovito. Najprej dodajamo hrano na en pladenj oziroma v en kot kompostnika. Ko je ta poln, začnemo hrano dodajati na drug pladenj oziroma mesto v kompostniku. Ko bodo deževniki predelali vse odpadke na dosedanjem mestu, se bodo sami preselili na novo lokacijo. V mojem vermikompostniku je celoten pladenj vermikomposta predelan v približno pol leta. Na leto ga pridelam približno dva pladnja. Z večjim kompostnikom, številom deževnikom in večjimi količinami dodanih odpadkov je količino seveda mogoče sorazmerno povečati,« pojasnjuje.
Vermikompost dobro zadržuje vlago
Vermikompost lahko uporabimo za dognojevanje vseh rastlin, seveda tudi rož in zelenjadnic v loncih na domačem balkonu: »Sama takega vermikomposta pridelam dovolj, da z njim oplemenitim zemljo v koritih za rože na balkonu in okenskih policah, ki jo recikliram iz prejšnje sezone. Poleg dognojevanja vermikompost v koritih odlično zadržuje vlago. Zaradi tega so rastline manjkrat izpostavljene stresu zaradi hitrega izsuševanja zemlje, ki je značilno za majhne posode in soncu izpostavljene balkone.«
Odvečna tekočina je odlično gnojilo
Pomembno je, da odvečne tekočine v kompostniku ne zavržemo. »Poleg komposta se na dnu kompostnika občasno nabere tudi odvečna tekočina, ki je razredčena v razmerju 1:10 odlično tekoče gnojilo za domači vrt. Drugače od številnih drugih gnojil je ta povsem brez vonja. Zato je primerna tudi za dognojevanje korit v bližini balkonske mizice, ob kateri posedamo, ali pa tistih, ki na primer stojijo na okenski polici v spalnici,« je sklenila Darja Fišer.
