Nekateri občutke, ki posameznika prevevajo, kadar je izpostavljen kritiki, enačijo s fizično bolečino. Strah, jeza in osramočenost, ki jih občutimo, naj bi bili tako močni (ali še močnejši) kot nekatere fizične bolečine. A ne glede na muke je kritika pomembna za učenje in rast. Tudi kadar ni konstruktivna in dobronamerna. Nekatere kritike so namreč utemeljene na povsem drugih temeljih. S kritiko si včasih kdo lahko skuša pridobiti ali ohraniti moč in nadzor nad nami ali določeno družbeno skupino. Nekateri z njo skušajo onemogočiti svoje tekmece. Včasih pa je kritika lahko zgolj ponesrečena oblika izražanja nekaterih drugih, globljih težav. Da kritiko znamo dobro sprejeti in se nanjo primerno odzvati, moramo v prvi vrsti imeti dovolj čustvene inteligence, da znamo razbrati skrite motive za kritiko.
Razumeti kritika
Večina razlogov za kritiko izhaja iz kritikove perspektive in namena. Kritika je torej posledica kritikovega odnosa do nas ali določenih okoliščin, ne pa konkretno do tega, kar kritik kritizira. Seveda je v nekaterih primerih kritika tudi posledica našega vedenja ali mnenja, a ima kritika pogosteje kot utemeljene neutemeljene razloge. Kadar gre za naše bližnje, denimo partnerja, prijatelje, družinske člane, je kritika lahko način izražanja čustev, prizadetosti, občutka zavrnitve ali pomanjkanja pozornosti, kar je še toliko bolj delikatno. Motivi so torej lahko različni, zato moramo biti pri odzivu na kritiko previdni. Razumevanje kritikovega motiva je ključno za primernost našega odziva, pri tem pa so nam lahko v pomoč vprašanja, ki si jih zastavimo, preden se odzovemo na kritiko.
Več vas čaka v najnovejši Lepi&Zdravi!
