Od leta 2008 se ponudba dostopa v internet ni veliko spremenila, če zanemarimo občasne podražitve, ki smo jim bili priča. Do drastične pocenitve ni prišlo, so se pa pocenili paketi z višjimi hitrostmi prenosa.
Thinkstock
V razpredelnici so cene »golega« dostopa v internet prek tehnologije DSL. Če se uporabnik odloči, da bi imel rad zgolj dostop, ne pa tudi druge storitve komunikacij (klasični telefon, IP-telefon, mobilni telefon, televizijo). To pomeni, da je pri ponudbi Telekoma Slovenije vključena tudi postavka »digitalnega dostopa«. Prav tako niso upoštevane morebitne akcijske ponudbe, kot je na primer pol leta polovične naročnine.
Dostop v internet je osnova storitev, od katere so odvisne vse druge, pod predpostavko, da ne govorimo o klasičnem telefonskem priključku in televiziji pri kabelskem dostopu. Število klasičnih telefonov iz leta v leto upada, vendar naš največji operater še vedno v nekaterih primerih cene dostopa v internet pogojuje z naročnino nanj. Druga kritika leti na različne cene dostopa glede na nosilno tehnologijo. Dostop prek bakrenega telefonskega omrežja (DSL) je še vedno dražji od primerljivega dostopa prek optičnega omrežja. Problem je, da dostopa do optičnih povezav nima večina slovenskih uporabnikov, s tem pa tudi ne do najcenejše ponudbe.
Čas bi bil, da operaterji prenehajo s tem. Pri širokopasovnem oziroma hitrem internetu, kot ga največkrat imenujejo operaterji, sta pomembni le hitrosti (do in od uporabnika), ki ju ima uporabnik na voljo. Kako operater dostop na kraju mesta izvede, je za uporabnika brezpredmetno. Zaradi tega bi morale biti enake ali vsaj podobne tudi cene. Pri nižjih hitrostih do neke mere so, pri višjih pa razlika hitro naraste. Oziroma je uporabnik, ki ima to nesrečo, da mu je na voljo le dostop prek telefonskega omrežja, prisiljen za hitrost, ki je danes priporočena (10 Mb/s), plačati več kot sosed, do hiše katerega je speljan optični priključek.
Primerjave med ponudbami operaterjev ni enostavno narediti
Zaplete se, ko začnemo pregledovati ponudbo največjega operaterja. Dodatki, ki so enkrat obračunani, drugič ne, različne cene za različne tehnologije in tako naprej. Cenik je razumljiv tistim, ki so ga spisali, običajnim uporabnikom pa ne! Morda namenoma. Želijo si, da uporabnik pride v njihov center, kjer mu bo svetovalec ponudil najboljše zanj. Ko bo imel čas, saj je v Telekomovih centrih največkrat gneča. Ponudbe drugih operaterjev so pregledne in razumljivejše. Čeprav tudi oni najraje na spletni strani zapišejo, da je cena za storitev že od x evrov. Kot to počnejo prodajalci avtomobilov. Pa vemo, kako je. Najnižjo zapisano ceno težko dosežemo ali pa je pogojena s preveč čeji.
V primerjavi z letom 2008 je opazen napredek pri hitrostih dostopa. Več kot polovica uporabnikov (52,2 %) je takrat imela hitrost do manj kot 2 Mb/s. Takšnih je danes le še 8,2 odstotka. Največ uporabnikov (47,3 %) ima danes hitrost od 2 Mb/s do 10 Mb/s. Menimo, da ta kategorija ni najbolj posrečeno izbrana. Za povprečnega uporabnika je razlika med hitrostjo 2 Mb/s in na primer 8 Mb/s občutno večja in opaznejša od razlike med na primer 10 in 15 Mb/s. Naslednja kategorija so hitrosti od 10 do 30 Mb/s, v kateri uživa 37,6 odstotka uporabnikov, 6,8 odstotka pa ima hitrosti nad 30 Mb/s. Upoštevane so hitrosti v smeri k uporabniku, ne pa tudi v obratni smeri. Kot da slednja ne bi bila pomembna. Vse bolj bo, zato bi morali operaterji razmisliti in spremeniti cenovno politiko, pri kateri so paketi, ki imajo višjo hitrost v smeri od uporabnika, pri tem pa enako hitrost v smeri k njemu, dražji.
Eden od načinov, kako se države primerjajo med seboj, je povprečna cena za en Mb hitrosti. Pri vsakem paketu jo lahko izračunamo tako, da ceno paketa delimo s hitrostjo dostopa v smeri k uporabniku. Pričakovano imajo dražji paketi z višjo hitrostjo nižjo ceno na Mb. Tako lahko primerjamo pakete znotraj ponudbe enega operaterja ali ponudbo med operaterji. In kam se uvršča Slovenija pri povprečni ceni na Mb? Uporabne podatke smo našli na spletni strani http://tinyurl.com/qhwhrkr. Tam so absolutni podatki o ceni dostopa v internet na Mb kot tudi relativne glede na bruto domači proizvod. Ko se pozabavamo s podatki na tej strani, vidimo, da Slovenija ni v vrhu niti med državami EU, kaj šele med državami sveta. Dejali bi, da smo v zlatem povprečju in pod svetovnim povprečjem. Po drugi strani pa se zavedamo, da sta cena dostopa in hitrost povezave v internet ključni za razvoj družbe.
