V Društvu novinarjev Slovenije poudarjajo, da položaj novinarjev pri nas še nikoli ni bil težji. Opozorili so na nove oblike pritiska na novinarje prek kazenskih ovadb in tožb, do delovanja medijev pa so nekoliko kritični. "Premislek in analiza se umikata ihti in želji po ustvarjanju nekakšnih izrednih razmer. Vse je podrejeno gledanosti, 'klikanosti' in zgodbam za en dan. Mediji niso sposobni samorefleksije in priznanja napake," opozarjajo.
Toda po njihovem prepričanju upanje ostaja, saj so mediji nedavno razkrili stranpoti politično-kapitalskih elit. "Navkljub materialno vedno težjim razmeram in dokončni sistemski degradaciji mlajših novinarjev na podplačane 'prekerce', se uveljavlja nova generacija kolegov z novimi idejami," so ocenili.
V Združenju novinarjev in publicistov pa opozarjajo predvsem na pomanjkanje pluralnosti medijev. "Mnogi novinarji z informacijami manipulirajo tako, da skoznje sporočajo svoja politična stališča," meni predsednik združenja Tino Mamić. Želi si, da bi tudi slovenski mediji prisluhnili sporočilu Združenih narodov, da morajo mediji različna mnenja sporočati naprej.
Ob tem je omenil plakat bruseljske novinarske zveze, ki s prepletanjem modre in rdeče barve, ki ju na zahodu uporabljajo pri ponazoritvah različnih političnih taborov, jasno sporoča, da morajo mediji poročati o obeh taborih. Slovenski mediji so zaradi nepluralnosti in vsiljevanja enega mnenja po njegovih besedah cokla političnega in gospodarskega razvoja države.
Na današnji dan se spominjamo leta 1991 sprejete Windhoekove deklaracije za promocijo neodvisnega in pluralističnega tiska v Afriki. Letošnja Unescova osrednja prireditev je konferenca v Latviji, praznovanja pa bodo tudi v okoli sto državah po svetu.
