Zakaj so prazniki stresni?
»Stresorji - sprožilci stresa - so lahko zunanji (prihajajo iz okolice, družbe) ali notranji (prihajajo iz nas samih). Slednji se decembra lahko okrepijo, ker je veliko pritiskov: treba se je z vsemi srečati, kupiti vrhunska darila, okrasiti prostore, pripraviti pogostitve … Še izraziteje smo storilnostno naravnani, ustvarimo si spisek opravil in nalog, ki jih je toliko, da nas stisnejo ob zid.
December je tudi čas, ko pride na plano vse tisto, kar je drugače potisnjeno v ozadje, na primer osamljenost. Tisti, ki so sami, v tem času samost in osamljenost čutijo zelo močno, sploh ko gledajo srečne in nasmejane obraze v reklamah, filmih itd. Te reklamne podobe so sicer iluzija, filmske zgodbe, a vseeno boli, če se primerjaš z drugimi, ki naj bi živeli v nekih lepih, harmoničnih okoljih, ti pa ne. Tudi te stiske sprožijo močna notranja dogajanja in bolečine.
V decembru močneje delujejo tudi zunanji stresorji, ki prihajajo iz okolja. To so na primer družine, ki so disfunkcionalne, neharmonične, konfliktne. Ljudje v njih morajo odigrati neke vloge, se med prazniki srečati - nekateri zelo trpijo, ko morajo nazaj v ta okolja. Ali pa na primer ločenci, ko imata oba starša novi družini. Par, ki ima oba starša ločenca z dvema družinama, ima opraviti s štirimi družinami, božič pa je en sam dan. Kako vse te družine stlačiti v ta en sam dan? Lahko prihaja do konfliktov, pritiskov, užaljenosti, kdo ima prednost in kdo je nima. Praznik topline, harmonije, ljubezni, bližine in skupnosti tako postane hud stres, žarišče prizadetosti in zavrnjenosti.«
Kako zaznamo stres?
»Zelo različno od človeka do človeka. Vsako bitje ima svoje opozorilne znake. Sama postanem manj potrpežljiva, manj tolerantna do drugih ljudi. Priganjam se s spiskom opravil. Telo postane izčrpano, potrebno počitka in miru. Kadar nas preplavlja nemir, bi morali samo za trideset sekund obstati in začutiti telo: če je napeto, to pomeni, da smo v stresu. Tisti, ki živi v kroničnem stresu vrsto let (iz dneva v dan gre preko svojih psihofizičnih zmožnosti), mu telo začne odpovedovati in ga opozarjati z bolj očitnimi znaki. Pogosti so zanašanje v ravnotežju, izjemna izčrpanost, za nekatere glavoboli ali bolečine v hrbtu, izbruh latentnih bolezni itd. Če teh znakov ne upošteva in ničesar ne spremeni, lahko pade v izgorelost. Takrat pa telo enostavno ne more več in se sesede.«
Kako zmanjšati stres?
»Prvi pogoj je, da ste res resnicoljubni do sebe in okolja. Če ste, boste jasno zaznali, kdaj vam je preveč, in boste znali to na spoštljiv in topel način sporočiti drugim. Biti moramo v stiku s sabo, da vemo in zaznamo, občutimo in tudi upoštevamo ter v skladu s tem ukrepamo, ko postanemo preobremenjeni. Biti v resnici je prvi korak, kako ob izzivih in pritiskih ohraniti mir, umirjenost, pozornost in kako iti skozi intenzivnejši čas sproščeno, neobremenjeno, brez pritiskov. Resnica je namreč tudi to, da razumemo in si priznamo svoje meje in omejitve.«
S čim si lahko sami pomagamo?
»Z vadbo in nego - tako kot skrbimo za zdravo telo, moramo poskrbeti tudi za zdrave možgane in psihično zdravje. Smo celostna bitja, celota pa je sestavljena iz več elementov. Če želimo zdravje celote, ne moremo za en del poskrbeti, za drugega pa ne. Pogosto je treba spremeniti življenjski stil, to pomeni prehrano, počitek, sproščanje, razvedrilo, fizične aktivnosti, ustvarjalnost, škodljive navade itd.
Ljudje smo zelo različni, ustrezajo nam različne stvari in imamo na voljo veliko različnih tehnik in metod za psihofizično revitalizacijo. Ena od učinkovitih tehnik je meditacija, ki ima znanstveno dokazano pozitivne učinke pri regeneraciji možganov. Ali pa tapkanje, učenje, tek itd. Pomembno je tudi negovanje osredotočene pozornosti, čuječnosti - to pomeni, da smo v tem trenutku, tukaj in zdaj, z vso svojo pozornostjo. Da čim manj dopustimo našemu umu, da tava med prihodnostjo in preteklostjo, dela načrte, analize itd. Hiperaktivnost možgane izčrpava. Moramo jih vsaj malo spočiti. Zato tudi ne delajmo več stvari naenkrat. Večopravilnost spravlja možgane v stres, ker jih preplavlja s preveč različnimi impulzi. In nehajmo hiteti, ker nas to preplavlja z adrenalinom. Poskrbimo tako za počitek kot za razvedrilo. In ne pozabimo biti ustvarjalni!«
Pomoč terapevta
»Dobrodejno je, da se človek pogovori s strokovnjakom in z njim osvetli svoje psihološke vzorce. S tem bolje razume svoje notranje dogajanje ter sinergije z zunanjim svetom. V Ameriki velja, da je tisti, ki nima psihoterapevta, zanemarjen, ne skrbi zase in nima urejenih osnovnih parametrov v svojem odnosu do sveta. Če ga ima, to pomeni, da skrbi za svoje psihično zdravje. Takšnega bodo raje zaposlili. Pri nas pa je psihoterapevtska obravnava še vedno tabu, stigma in sram. A problem niso tisti, ki poiščejo pomoč terapevta, temveč vsi drugi, ki bi jo morali, pa je ne. Če poiščemo pomoč terapevta, to pomeni, da smo dovolj zdravi, da se zavedamo tudi svojih pomanjkljivosti.
Težava v Sloveniji je tudi v tem, da je psihoterapevtski trg popolnoma nenadzorovan, zakona ni, na trgu je marsikaj, in če nekdo pride v roke neveščemu terapevtu, ga ta lahko globoko poškoduje. Neveščih terapevtov pa je obilje.«
Kdo je bolj nagnjen k stresu?
»Stres ne izbira po spolu, družbenem sloju, kulturnem okolju! So pa nekateri tipi ljudi bolj nagnjeni k stresu, recimo perfekcionisti, deloholiki in prijazneži.
Perfekcionisti se neprestano dokazujejo, imajo izjemno visoke kriterije, so strogi do sebe in drugih, so fantastični sodelavci, ker odgovorno poskrbijo za vse naloge, a pogosto delujejo sebi v škodo in iz sebe iztisnejo zadnje moči.
Deloholiki: obsesivno so v neprestani akciji, ustvarjanju, delovanju, niti predahniti ne morejo.
Prijazneži: pogosto gredo preko svojih meja, ker ne znajo reči ne, zato nase sprejmejo preveč dela.«
Stres in kapitalizem
»Storilnostna naravnanost, ki je eden od gradnikov zahodne kapitalistične družbe, lahko povzroča velik stres. Zakaj? Primež sodobnega evropskega kapitalističnega neoliberalnega okolja razvija 'vrednote', normative, ki so usmerjeni zoper človeka. Ljudje hlepijo po njih in si prizadevajo, da jih dosežejo. Najbolj temeljne od teh so: uspeh, moč, denar, kariera, oblast … Skratka stvari, ki so povsem sebične, usmerjene v individualnost brez empatije, sočutja, povezanosti, sodelovanja, podpore. Velik del tega, kar sestavlja medčloveške odnose, je v teh vrednotah povoženega.«
Nasvet za manj stresa
»Prva stopnica je moč za spremembe. Dokler nismo res v celoti pripravljeni narediti koraka v novo in kaj spremeniti, tega ne bomo storili, čeprav vemo, da bi bilo dobro. Ljudi je strah sprememb, ker jih je strah zapustiti to, kar poznajo, četudi je povsem škodljivo in nezdravo, ter stopiti v neznano. Včasih je treba doseči dno, da se lahko od tal znova poženemo na površje. Naj vam pri odločitvah in spremembah pomaga vprašanje: je to res dobro zame? Če si ne boste lagali in se slepili, vas bo zlahka vodilo skozi čeri življenja.«
