Ob sončenju, tako kakor tudi ob smehu, seksu ali prijetni telesni aktivnosti, se namreč izloča nevrotransmiter beta-endorfin, ki povzroča posebno vzneseno počutje. Ob poležavanju na plaži se počutimo varne, saj uporabljamo zaščitne kreme, ki nas ščitijo pred UV sevanjem. Skratka, nič opeklin, na koncu pa čudovita porjavela polt. Vendar zaščitne kreme niso vsemogočne in ni vse varno, kar se prodaja kot varno. V nadaljevanju berete povzetek letošnje analize EWG (Environmental Working Group), vodilo pri izbiri najboljših zaščitnih krem.
EWG že od leta 2007 objavlja vodnik po zaščitnih kremah pred sončnim sevanjem, ki se prodajajo. Letos so temeljito analizirali 650 pripravkov in v kar dveh tretjinah našli nevarne sestavine ali pa nezadostno zaščitno delovanje (UV-faktor) glede na deklarirano vrednost. Raziskava EWG se je osredotočila na pripravke z ameriškega trga, ki v polovici primerov ne bi dobili dovoljenja za prodajo v EU zaradi strožje evropske zakonodaje. Ne glede na to je dobro preveriti sestavine nam dostopnih zaščitnih krem, v katerih se lahko znajde zdravju nevarna sestavina. Bistvena razlika med ameriško in EU zakonodajo je, da je v EU predpisan večji delež zaščite pred UVA-sevanjem v primerjavi z deležem zaščite pred UVB-sevanjem. Industrija zaščitnim pripravkom dodaja aditive, ki povečajo vpojnost sestavin v kožo. Med njimi so lahko tudi nevarne snovi.
Preberite tudi: O zdravljenju s čebelami in čebeljimi pridelki. Kliknite TUKAJ!
Manj nevarne mineralne kreme
Med nevarnimi sestavinami izstopajo tri, in sicer oksibenzon, oktinoksat in retinil palmitat, oblika vitamina A. Oksibenzon in oktinoksat sta dokazano alergena in hormonska motilca, ki se odlično vpijata v telo, saj so analize pokazale njuno prisotnost v telesnih tekočinah (kri, urin, mleko doječih mater) večine prostovoljcev, ki so sodelovali v raziskavah. Kot hormonski motilec pa oksibenzon povzroča tudi motnje signalnega sistema med endosimbiotskimi algami zooksantelami in polipi koral. Posledice se kažejo kot bledenje in umiranje koralnih grebenov, zato je oblast na Havajih že prepovedala prodajo in uporabo zaščitnih krem, ki vsebujejo oksibenzon. Ker tudi zaščitne kreme za otroke lahko vsebujejo oksibenzon in oksinoksat, priporočamo, da natančno preverite njihovo sestavo. V pomoč pri izbiri naj vam bo podatek, da zaščitne kreme na osnovi mineralov ne vsebujejo sestavin, ki pomenijo tveganje za zdravje. Torej izberite varnejše mineralne pripravke, katerih ponudba na trgu se je v desetletju povečala za dobrih 40 odstotkov. Zaščitne kreme na mineralni osnovi vsebujejo dve sestavini, skupaj ali posamično, in sicer cinkov oksid in titanov dioksid. Ti pripravki so stabilni, ker jih ne razgradi sončno sevanje, hkrati pa so najboljša rešitev pred UVA- in UVB-sevanjem.
Laboratorijski testi so dokazali, da je najboljša zaščita pred UV-sevanjem poprejšnja porjavelost kože.
Ultravioletno sevanje (UV) sonca glede na valovno dolžino delimo na dva dela, na UVA (400–320 nm) in UVB (320–280 nm). Že dolgo je znano, da del sončevega spektra UVB povzroča kožne opekline, in prve zaščitne kreme so bile izdelane prav za njihovo preprečevanje. Stroka je sprva verjela, da je sevanje UVB zaradi krajše valovne dolžine (večja energija fotonov) in povzročanja opeklin tudi glavni krivec za vse oblike kožnega raka. Ljudje ene cele generacije so se čezmerno izpostavljali sončnim žarkom, saj je prevladovalo prepričanje: če se namažem z zaščitno kremo, se mi ne more nič zgoditi. Utvare o varnih zaščitnih kremah so širili tudi proizvajalci, ki so v reklamne slogane vse bolj vstavljali sporočila o popolni blokadi sončnega sevanja. Ko pa je znanost dokazala nasprotno, da je glavni povzročitelj tveganja UVA-sevanje, je industrija takoj ukrepala in na trg poslala primerno izboljšane zaščitne kreme. Kljub temu je še veliko neznank, saj intenziteta UVA-sevanja izjemno niha glede na trenutno lokacijo in stopnjo izpostavljenosti človeka (odvisno od zemljepisne lege, nadmorske višine, ure dneva, trenutno stanje ozonske plasti, oblačila). Za resno epidemiološko delo je spremenljivk enostavno preveč, zato so raziskovalci začeli laboratorijsko delo.
Dovolj pol ure sončenja na dan
Laboratorijski testi so dokazali, da je najboljša zaščita pred UV-sevanjem poprejšnja porjavelost kože. To je težje izvedljivo pri bledoličnih ljudeh, za katere je zaščitna krema še vedno najboljša rešitev. Kaj torej storiti? Nikakor ne odsvetujemo uporabe zaščitnih sredstev, vendar je postopna porjavelost z uporabo sončnikov oziroma senčnikov, klobukov in majic najvarnejša rešitev. Vemo, da nobeno pretiravanje ni zdravo. Če pa vas skrbi nastajanje hormona D3 (napačno poimenovanega vitamin D), ki ima izjemno antikancerogeno delovanje, je dobro vedeti, da za dnevno potrebno sintezo hormona D3 na naših zemljepisnih širinah zadostuje že polurno sončenje. Ni še dokazano, da (ne)uporaba zaščitnih krem kakorkoli vpliva na nastanek melanoma. Incidenca melanoma se je v zadnjih tridesetih letih potrojila in vse kaže, da vzrok temu ni UV-sevanje, ampak so v ozadju drugi sprožilci.
V kar dveh tretjinah izdelkov za sončenje so našli nevarne sestavine ali pa nezadostno zaščitno delovanje (UV-faktor) glede na deklarirano vrednost.
Poleg oksibenzona in oktinoksata je retinil palmitat, oblika vitamina A, še ena od tveganih sestavin zaščitnih krem. Industrija ga je začela dodajati v veri, da preprečuje staranje kože, zato je bil leta 2010 prisoten v kar 40 odstotkih vseh zaščitnih krem. Ko pa so bile istega leta objavljene prve raziskave, ki so dokazovale škodljivost retinil palmitata, se je prodaja prepolovila. Ugotovljeno je bilo, da ta snov, nanesena na kožo ob izpostavljenosti UV-sevanju sonca sproža kancerogene spremembe. Še en primer, kako industrija prehiteva znanstvena spoznanja in postavlja ljudi v vlogo poskusnih miši. Ob pregledu sestavin bodite pozorni, ker retinil palmitat lahko deklarirajo tudi pod imeni retinil acetat, retinil linoleat ali retinol.
Ljudje po navadi izbirajo zaščitne kreme glede na deklarirani zaščitni UV-faktor (SPF – Sunburn Protecting Factor) v prepričanju, da višji faktor zagotavlja višjo stopnjo zaščite. V dobri veri, da so varni, se dlje časa izpostavljajo soncu, ne vedoč, da dejanska izpostavljenost nevarnemu UVA-sevanju nikakor ni v linearnem sorazmerju s številko, ki označuje UV-faktor.
V zadnjih letih je industrija ponudila tudi pršila z zaščitnim učinkom. Poenostavljen nanos ni odpravil le občutka mastnih rok, temveč je odpravil tudi romantiko dotika med moškim in žensko na plaži. Ko ona dahne: »Namaži me, prosim, po hrbtu,« ji on šepne: »Da, draga,« in si vzame dovolj časa za nežnosti, da vzbudi v njej željo po bolj intimnih dotikih morda pozneje pod večer. No, to sicer ne velja za vse pare, velja pa dejstvo, da pršila zaščitnih sredstev lahko povzročajo težave dihal, od draženja do alergij. Pa tudi plast napršenega sredstva je prepogosto pretanka, da bi zavarovala kožo. Izogibajte se torej pršilom!
Ob koncu vam zaželim miren in radosten dopust, mnogo smeha, prijetno družbo in krasno porjavelost, skratka, da vas preplavijo beta-endorfini.
V svoji analizi sončnih krem Environmental Working Group povzema:
1. Zaščitna sredstva proti UV-sevanju nimajo dokazanega vpliva na incidenco melanoma.
2. Industrija ponuja pripravke, ki krepko presegajo zaščitni faktor 50. Naj vas ta številka ne zavede, saj pogosto vodi v pretirano sončenje. UV-faktor je predvsem merilo zaščite pred opeklinami, ne pa pred drugimi posledicami UV-sevanja.
3. Ne uporabljajte zaščitnih sredstev, ki vsebujejo oksibenzon in oktinoksat.
4. Ne uporabljajte zaščitnih sredstev, ki vsebujejo retinil palmitat oziroma vitamin A, deklariran tudi pod imenom retinil acetat, retinil linoleat ali retinol.
5. Priporoča se uporaba zaščitnih sredstev na osnovi mineralov. Najboljšo zaščito pred UVA-sevanjem omogočajo pripravki z vsebnostjo cinkovega oksida in avobenzona. Pazite, da so sestavine prevlečene z inertno snovjo, ki zagotavlja UV-stabilnost.
6. Pod vplivom sončne svetlobe nastaja hormon D3, ki ima izjemno antikancerogeno delovanje. Deluje na trdnost kosti in krepi imunski sistem. Kar četrtina zahodne populacije ima primanjkljaj hormona D3, zato je posebno za rodne ženske pomembna kontrola vsaj dvakrat na leto.
7. Najvarnejša je postopna porjavitev kože.
