Psička je v službo pred mnogimi leti spremljala že legendarno urednico mnogih slovenskih revij Bernardo Jeklin in Mojco Randl, ustanoviteljico in lastnico agencije Formitas BBDO. Po hodnikih Delove stolpnice, razvpite »črne vdove«, pa smo v družbi črnega kosmatinca videvali tudi Roka Praprotnika v njegovih novinarskih časih. Težko bi torej govorili o novem trendu, čeprav v zadnjih letih to postaja vse bolj priljubljena praksa.
Štirinožne kosmatince boste tudi danes srečali v marsikateri pisarni. Med drugim v podjetju Mikro+Polo, kjer direktor Marko Podgornik s sabo v službo vozi svojega beagla po imenu Scooby Doo. Enako pravico, da v pisarno pripeljejo svojega psa, imajo vsi zaposleni. Pri tej praksi se mu pridružuje Dejan Žgalin, lastnik spletne parfumerije Spletična, ki mu pod nogami v pisarni dela družbo shih-tzu po imenu Cookie, pravi piškotek kosmate duše, maskota spletne trgovine, za katero občasno nastopa tudi na njihovi strani na Facebooku. Mirni in prijazni kuža je že pred enim letom takoj osvojil srca zaposlenih v regionalnem centru v Zagorju, kjer ima podjetje svoje prostore. »Z menoj prihaja v službo, že odkar je del naše družine, saj ga nisem želel pustiti doma ure in ure samega. Kadar ga kakšen dan ne pripeljem v pisarno, ga moje zaposlene že pogrešajo. S kužkom resnično ni nobenega dela, saj večino časa prespi in žveči svojo igračko. Ima svoje ležišče, posodi s hrano in vodo, enkrat med delovnim časom pa se odpraviva na krajši sprehod, kar koristi obema!« nam je zaupal Dejan Žgalin.
Slovenci pri prihajanju na delovno mesto s hišnim ljubljenčkom nismo izjema, saj kar nekaj svetovno najuspešnejših podjetij sledi tej praksi. Če omenimo le največje in najbolj znane - Google, ki ima že v svojem kodeksu zapisano, da so psi dobrodošli; pa spletni mogotec Amazon, kjer imajo v bazi zabeleženih že več kot 1500 psov, ki jih zaposleni pripeljejo v službo. V pisarni morajo biti sicer za ograjo ali na vrvici, sicer pa imajo zanje na voljo celo kampus. Psi so ravno tako dovoljeni v podjetju Mars, kjer poskrbijo za pasje varstvo, kadar je zaposleni na službeni poti. Večina teh podjetij in lastnikov psov poroča o boljšem počutju in večji storilnosti na delovnem mestu, še več razlogov, zakaj je dobro vzeti psa s sabo v službo, pa nam je zaupala Iris Smolkovič,univ. dipl. psih. in kinologinja.
Manjša odsotnost z delovnega mesta
Iris je pred petimi leti skupaj z Evo Boštjančič s Katedre za psihologijo dela in organizacije na Oddelku za psihologijo ljubljanske Filozofske fakultete izvedla prvo slovensko eksploratorno raziskavo o vlogi psa na delovnem mestu. Na vprašanje, zakaj vzeti psa s sabo v službo, odgovarja: »Psi so socialna bitja, želijo biti v naši družbi in trpijo, kadar so preveč sami. Ravno takrat mnogi razvijejo neželena vedenja, kot so uničevanje pohištva, neutrudno lajanje, pojavijo se lahko repetitivna (npr. lovljenje repa, tekanje gor in dol) ali avtoagresivna vedenja (npr. grizenje tačk). V nekaterih primerih lahko govorimo celo o separacijski anksioznosti. Biti sam doma osem in več ur, medtem ko je lastnik v službi, je za psa kar dolgo obdobje. S pravilnim pristopom jih sicer lahko navadimo, a predvsem mladičkom je težko zdržati toliko časa. Idealno je, če lahko lastnik med malico skoči domov, da psa spusti ven, se poigra, ga pocrklja ali celo pelje na krajši sprehod. Ali pa ga vzame s seboj v službo. Raziskave kažejo, da se zaposleni, ki lahko vzamejo psa v službo, tam bolje počutijo, izkazujejo večjo lojalnost in pripadnost podjetju. Posledično so manj odsotni z delovnega mesta. Psi poleg tega pozitivno vplivajo tudi na preostale zaposlene. Spodbujajo namreč pozitivne medosebne interakcije ter komunikacijo med zaposlenimi. Prisotnost psov naredi delovno okolje prijetnejše, bolj sproščeno in manj stresno. Vse to pozitivno vpliva na produktivnost, delovno zadovoljstvo in pripadnost organizaciji ter zmanjša negativne reakcije na stres.
'Če se ukvarjam s težjim problemom ali nalogo, lažje razmišljam in se sprostim med sprehodom, igro ali preprosto le med božanjem psa,' je na primer omenil eden od anketirancev v naši raziskavi. Tudi stranke se večinoma bolj pozitivno odzovejo, ko obiščejo podjetje, ki ima psa. S tem, ko organizacija štirinožcem odpre svoja vrata, se namreč začne spreminjanje organizacijske kulture v smeri večje odprtosti, tolerantnosti, prijaznosti.« Sogovornica omeni, da pozna kar nekaj posameznikov, ki so zaposleni na področjih veterine, medijev, informatike, marketinga, vzgoje in izobraževanja, rekreacije ter administracije in jih na delovnem mestu zvesto spremljajo njihovi štirinožni prijatelji.
Pravila in priporočila
Če niste lastnik podjetja, potem seveda o tem, ali vas v službo lahko spremlja pes ali ne, ne odločate sami. A morda ste le pogovor oddaljeni od odobritve vodilnih v podjetju, da bo vaši želji oziroma predlogu ugodeno. Navadno ti dogovori potekajo nekako takole: prvi pogoj je, da ima lastnik podjetja rad živali. Če jih ima in če je že slišal za raziskave in ugotovitve, o katerih ste si lahko prebrali v prejšnjem odstavku, obstaja velika verjetnost, da bo vaša prošnja padla na plodna tla. V večjem podjetju oziroma v podjetju, kjer skupaj dela več zaposlenih, pa se morajo s tem, da boste po novem s sabo na delo pripeljali svojega psa, strinjati tudi sodelavci. Vaša odgovornost pa je, da presodite, ali je vaš hišni ljubljenček primeren spremljevalec na delovnem mestu.
Iris Smolkovič opozarja, da psa ni priporočljivo voziti s sabo v službo, kadar ima katero od nalezljivih bolezni ali zajedavce ali če ima vedenjske težave, ki bi pomenile nevarnost in bi lahko motile delovni proces. »Za zdrave, čiste, negovane, vodljive in socializirane pse pa ni ovir. Pes mora vedeti, da naj v službi večino časa počiva, da se sicer lahko pretegne, kakšno tekanje ali divja igra pa ni zaželena,« poudarja.
Prinašanje hišnih ljubljenčkov v službo sicer ni posebej regulirano. To je odvisno od vsakega podjetja, organizacije posebej. »Morda imajo zdaj nekateri že zapisana pravila, večinoma pa veljajo zgolj ustni dogovori, na primer glede pogojev, ki jih mora izpolnjevati pes, da ga lastnik lahko vzame s sabo, pa tudi glede tega, v katere prostore ima vstop, kje lahko opravi potrebo in podobno. Za kakršnokoli morebitno škodo seveda odgovarja lastnik.«
Kaj bi lahko šlo po zlu?
Strokovnjakinja meni, da obstaja zelo majhna verjetnost, da bi pes na delovnem mestu povzročal težave, če je zanj primerno poskrbljeno. »Če je pes deležen gibanja vsaj pred začetkom delovnega časa, med malico in zvečer, ima na delovnem mestu svoje ležišče, kakšno igračo za žvečenje ali žvečilke ter vodo, bi to moralo zadostovati, da bo pes med vašim delovnikom priden. Pomembno je tudi, da je vedno pod nadzorom oziroma da se njegovo gibanje omeji na varen kotiček (denimo s primerno veliko »stajico«), kadar (če) ga je treba za krajši čas pustiti samega. Seveda morajo biti psi na take omejitve navajeni že od doma. Priporočljivo je, da se poleg lastnika določi še eden od zaposlenih, ki poskrbi za psa, ga pelje ven in mu dotoči vodo, kadar se sestanek lastnika zavleče ali mora ta na teren in zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ne more vzeti psa s seboj,« svetuje naša sogovornica in zaključi: »Kadar je zanje primerno poskrbljeno, pomenijo psi na delovnem mestu popestritev še tako utrujajoče delovne rutine. In to ne samo za lastnika, pač pa za vse zaposlene.«
Včasih čuvaji, danes terapevti
Nekoč so imeli pse doma predvsem kot čuvaje, danes pa se večinoma zanje odločamo zaradi drugih razlogov. Ker so prikupni, ker smo radi v njihovi družbi, saj nas znajo sprostiti in nasmejati, ko drugim to ne uspe, ker so naši osebni trenerji, saj od nas zahtevajo vsakodnevni sprehod in še bi lahko naštevali. Psi vodniki precej olajšajo življenje invalidom, tudi sicer pa imajo prikupni štirinožci marsikatero terapevtsko sposobnost.
Le nekaj izmed tovrstnih dognanj nam je zaupala Maria Ana Kolman, ki pravi: »Najnovejše klinične študije so dokazale, da psi in mačke preprečujejo razvoj onkoloških bolezni. Specialisti z Univerze Stanford v San Franciscu so opravili nekajletne raziskave, v katerih je sodelovalo več kot 4000 ljudi. Ugotovili so, da je pri lastnikih mačk in psov obolevnost za rakom kar za 30 odstotkov manjša kot pri tistih, ki nimajo domačih ljubljencev. Raziskave so pokazale tudi, da otroci, ki živijo v družini skupaj s psi ali mačkami, občutno manj bolehajo in so nasploh bolj odporni proti raznim okužbam. Mnogi psihologi opozarjajo, da je pes po svoji naravi pozoren opazovalec in v nasprotju z drugimi živalmi zaznava najmanjše spremembe v počutju ljudi. Z vsakim članom družine vzpostavi močno vez, ki je posledica podzavestnega zaznavanja človekovega značaja. Pes v družini sam prepozna svojo vlogo - vodnika, čuvaja ali zdravilca. Medtem ko mačke sprejemajo iz okolja negativno energijo in jo preobrazijo v pozitivno, psi negativni energiji onemogočijo, da bi sploh vdrla v človekovo biopolje. Ugotovljeno je, da ljudje, ki imajo pse, živijo kar 15 odstotkov dlje od drugih. Fiziologi potrjujejo, da redno božanje psov uspešno zmanjšuje pogostost srčnih napadov in uravnava tlak. Odlični družinski zdravniki so labradorci, najboljši pediatri pa so bernardinci, novofundlandci, koliji, bokserji, srednji in veliki šnavcerji, terierji in španjeli. Nekatere specializirane klinike, bolnišnice, sanatoriji, domovi za ostarele, domovi za invalide in hospici že vrsto let aktivno delujejo z metodami animaloterapije, predvsem kanisterapije, ki dajejo zelo dobre rezultate.«
Psi pri pouku
Maria Ana Kolman nam je zaupala, da so nekateri psihologi na osnovi izkušenj o pozitivnem vplivu psov na vzgojo in izobraževanje podali predlog, da bi bili psi prisotni tudi pri pouku. Na Češkem je v kraju Tržebič tako enkrat na teden pri pouku v nižjih in srednjih razredih prisoten labradorec. Učitelji so opazili, da so otroci pri pouku bolj dojemljivi za učenje, pri agresivnih otrocih pa se je obnašanje močno umirilo in izboljšalo.
