Avtorski projekt po igri Sen kresne noči Williama Shakespeara je končno doživel svojo krstno uprizoritev. Predstava bi namreč morala biti uprizorjena že v prejšnji gledališki sezoni, a so jo zaradi bolezni v ansamblu premestili v to. Ko si je opomogel igralec, pa je prišlo do vnovičnega (krajšega) zamika zaradi režiserjeve premiere predstave Carstvo nebesko na beograjskem Bitefu, ki jo je imel konec septembra.
Ustvarjalci so s predstavo poželi bučne ovacije in vzklike občinstva. Da česa tako dobrega nista videla že zelo dolgo, sta Ajdi Smrekar po premieri dejala nekdanji direktor Kompasa Janez Pergar in žena, lobistka Nevenka Črešnar Pergar, nad prikazanim sta bila zelo navdušena tudi režiser Eduard Miler in igralec Jure Henigman. Demeter Bitenc je bil nekoliko drugačnega mnenja. Pohvalil je igralce, je pa menil, da bi moral Lorenci slediti Shakespearovemu tekstu.
NINA RAKOVEC IN ROBERT KOROŠEC PRVIČ PO PORODU OTROKA PUSTILA DOMA
Med občinstvom v MGL je bilo tudi veliko partnerjev oziroma partneric igralcev. Tovrstna podpora igralcem zelo veliko pomeni. »Podpora mi pomeni ogromno. Lahko imaš še tako uspešno premiero in narediš krasno vlogo, a če nimaš nikogar, s katerim bi podelil svoje veselje, je vse skupaj zelo žalostno. Podpora je res zelo veliko vredna,« je dejala Ajda, Robert pa nam je razkril, da je Nino prav prosil, naj pride na premiero. »Zelo sem si želel, da Nina pride na to premiero – zaradi narave predstave, ki govori o ljubezni, pa tudi zato, ker med nami in vlogami ni velike razlike in je v predstavi veliko mojih osebnih stvari, za katere sem želel, da jih sliši, saj so namenjene njej. Danes je tudi najin prvi skupni izhod po rojstvu hčerkice Lejle. Trenutno nanjo pazi Ninina mati. Mislim, da je ob takšni predstavi vreden skupni izhod,« meni Korošec. Zelo je bil vesel tudi odzivov drugih gledalcev. »Ljudje prihajajo do nas s solzami v očeh, z nasmeški. Ljudje, ki delajo v gledališču, se mi zahvaljujejo, češ da je to smisel gledališča. Tega sem res neizmerno vesel,« nam je povedal Robert, ki je užival že tudi med procesom nastajanja predstave. »Sem Lorencijev študent in zelo sem vesel, da sem lahko prvič delal z njim izven akademije. Zelo sem vesel tudi potovanja z vsemi ostalimi petimi igralci. To je bil na splošno zelo čustven proces. Ta predstava je prelomna zame. Zelo veliko sem se kot igralec naučil skoznjo, tako da res hvala vsej ekipi,« je dodal.
V študiju je zelo uživala tudi Ajda. »Lep študij je bil. Ni vsak tak. Lep je bil, čeprav naporen. Zelo je bilo zahtevno, ker nismo imeli nič oprijemljivega; tekst smo namreč v nekem trenutku na željo režiserja dali stran in potem si kot igralec v bistvu precej gol. Bilo je ogromno improvizacij in debat, a smo poskrbeli, da se teme, arhetipi in motivi iz Shakespearovega Sna ohranjajo. Mislim, da smo zajeli vse, kar je bilo treba. Zelo nas je zanimalo, kakšen bo odziv publike – ali bo čutila isto in videla stvari kot mi, in mislim, da smo lahko glede na odzive zelo veseli,« nam je za konec povedala Smrekarjeva.
