Estrada

Pazite na zdravje!

Mateja Bevk, Maja
31. 10. 2017, 19.00
Deli članek:

Kako naj si umivamo roke, kako prenehati škripati z zobmi in še več nasvetov si lahko preberete v spodnjih vrsticah ...

Umivanje rok z vročo ali mrzlo vodo?

Do nedavnega je veljalo, da umivanje rok z vročo vodo ubije več mikrobov kot z mrzlo. A najnovejše raziskave kažejo, da temperatura vode ni tako zelo pomembna - učinek je enak pri 15 ali 38 stopinjah Celzija. Pomembno je le, da si roke umivamo vsaj 20 sekund in pri tem uporabimo toliko mila, da se porazdeli po vsej površini rok.

Ribja koža proti opeklinam

Skupina zdravnikov z inštituta Dr. José Frota v brazilskem mestu Fortalaza je razvila pionirsko zdravljenje opeklin z ribjo kožo. Zdravljenje so preizkusili na 50 pacientih, in sicer so uporabili kožo ribe tilapije, ki živi v brazilskih rekah in je znana po svoji odpornosti proti boleznim. Preden so njeno kožo polagali na opekline, so z nje odstranili mišična vlakna, strupe in možne prenosljive bolezni, prav tako pa tipičen ribji vonj. Ribja koža na opeklini zmanjša tveganje za okužbe, zaradi optimalne količine kolagena in zelo visoke stopnje vlažnosti pospešuje celjenju opeklin, je zelo poceni in lahko dostopna. Poleg tega je raztegljiva, možno pa jo je tudi dolgo časa shranjevati - kar dve leti v hladilnici.

Kako prenehati škripati z zobmi?

Bruksizem oziroma škripanje z zobmi prizadene vsakega desetega človeka. To početje ni le zoprno za ušesa in boleče (povzroča nenavadne izrastke na dlesnih in bolečine v čeljustih), ampak lahko pri zobozdravniku stane celo premoženje. Poleg tega se ga je zelo težko odvaditi. Pa se vendarle da! Najprej obiščite zobozdravnika, ki vam bo pripravil plastično prevleko, da bo ponoči varovala vaše zobe. Ker bruksizem najpogosteje povzroča stres, pa ukrepajte tudi na tem področju. Običajno zelo pomagajo tehnike sproščanja, denimo meditacija in joga.

Zgodnja puberteta je povezana z revščino

Raziskava, objavljena v ameriškem zborniku za pediatrijo, ugotavlja, da revni otroci veliko prej doživijo puberteto (že pri 10 ali 11 letih) kot otroci iz premožnejših družin. To je zlasti problematično pri deklicah, saj je pri njih prezgodnje dozorevanje povezano s številnimi čustvenimi, vedenjskimi in družbenimi težavami med adolescenco, vključno z depresivnimi motnjami, motnjami hranjenja in nezaščitenimi spolnimi odnosi. Prezgodnje pubertetnice pa so tudi v večji nevarnosti za raka na rodilih in kardio-metabolnimi boleznimi kasneje v življenju. Sicer pa dandanes že na splošno otroci doživljajo puberteto prej, kot so jo na primer pred 150 leti.

Pomečkana ušesna mečica nakazuje kap

Ljudi z diagonalno gubo na ušesni mečici naj bi bolj ogrožala kap, kažejo raziskave. Guba, znana kot Frankovo znamenje, je bila prvič opisana leta 1973 - takrat je ameriški zdravnik Sanders T. Frank trdil, da je kazalnik za kasnejše bolezni krvožilja. Zdaj so znanstveniki to teorijo preverjali in odkrili, da sta Frankovo znamenje in ishemična kap (prekinitev dovoda krvi v možgane zaradi strdka) dejansko povezana. Kar tri četrtine pacientov po preboleli kapi je imelo na ušesni mečici to diagonalno zarezo. Ugotovitve raziskave so objavljene v American Journal of Medicine.