Misli v današnjem hitrem tempu pogosto begajo sem ter tja. Z meditacijo lahko svoj um umirimo, izboljšamo osredotočenost in povečamo sposobnost zaznavanja. Lahko pa se podamo po duhovni poti in razsvetljenju duha. Poti razvijanja brezmejnega sočutja do vseh čutečih bitij. Jamgön Tenzin, budistični menih iz Budistične kongregacija Dharmaling, je eden tistih, ki se je podal po poti, ki osvobaja in razsvetli: poti sočutja in notranjega miru.
▶Obstaja mnogo vrst meditacij. Kaj je v osnovi meditacija in kdaj ta postane budistična meditacija?
Meditacija je v osnovi metoda ali praksa umirjanja in opazovanja lastnega uma in telesa. Vrst meditacij je zares mnogo in lahko bi rekli, da v osnovi obstajata dve. Meditacija, namenjena umirjanju in izboljšanju osredotočenosti našega uma, in analitična meditacija. Pri analitični meditaciji si izberemo temo, o kateri premišljujemo in poskušamo doseči globlji uvid vanjo. Če si za premišljevanje izberemo budistično temo, potem lahko rečemo, da meditacija postane budistična.
▶ Znano in dokazano je, da redna meditacija blagodejno vpliva na razpoloženja človeka, njegovo zdravje in ima številne ugodne učinke na duha in telo.
Z redno meditacijo lahko opazimo res mnogo pozitivnih vplivov, ki jih ima na naše življenje. Izboljšamo lahko zbranost, zmanjšamo stres v razmerju do drugih in do samega sebe. Lahko postanemo bolj potrpežljivi, prijazni in s tem izboljšamo svoje odnose v življenju. Izboljšamo lahko zavedanje o samem sebi, o lastnih čustvih in mislih. Razširimo naše zavedanje o drugih ljudeh in živalih, kar je dragoceno, ko želimo komu pomagati. Več miru, zavedanja in sočuten odnos do drugih brez dvoma deluje blagodejno tudi na naše telo.
▶ Kako poteka osnovna meditacija in kakšna je vloga koncentracije in diha med njenim izvajanjem?
Osnovna meditacija je meditacija na dihanje. Za izvajanje te potrebujemo dvajset minut, mirno okolje in željo po meditaciji. Sedemo v udoben položaj, lahko na stol ali na blazino za meditacijo. Če smo izbrali položaj na tleh, to izvedemo s prekrižanimi nogami. Pomembno je, da imamo vzravnan hrbet, vendar ne pretiravamo. Oči imamo zaprte ali rahlo priprte. Nato se osredotočimo na dihanje. Poglobimo svoje vdihe in izdihe. Vsem mislim ali čustvom, ki se medtem pojavijo, pa ne posvečamo nobene pozornosti. Med izvajanjem meditacije se osredotočimo samo na dihanje. Tako lahko v sebi vzpostavimo mir.
▶ Rednost, vnema in vztrajnost imajo pri izvajanju meditacije pomembno vlogo. V osnovi je meditacija orodje, ki ga lahko uporablja kdor koli, ne glede na prostor, čas ali aktivnosti v življenju.
Rednost, vnema in vztrajnost so pomembne, če nas meditacija zanima. Lahko pa preprosto začnemo z rednostjo, kar je v današnjem času že veliko. Vsako jutro si vzamemo deset ali dvajset minut, da se umirimo. Enako lahko storimo zvečer. Sicer pa je rečeno, da je bolje meditirati dvajsetkrat na dan po eno minuto kakor enkrat na dan po dvajset minut. Skozi dan si lažje večkrat vzamemo minuto ali dve in se osredotočimo na dihanje. Tako se lahko umirimo, zberemo ali obnovimo pozitivno motivacijo. Meditiramo lahko praktično kjer koli. Meditacija ni samo tehnika, je stanje uma, v katerem se bolje zavedamo sebe in svoje okolice. Seveda je lažje meditirati, ko nismo sredi najbolj stresnih razmer. Namen meditacije je tudi ta, da bi ravno v takšnih razmerah povsem obvladovali samega sebe. Da bi ravnali preudarno, pozitivno in kolikor se da modro. Vendar za nas začetnike to ni tako lahko. Po navadi se razjezimo ali prestrašimo že zaradi malenkosti. Naša jeza in nepotrpežljivost sta verjetno največja sovražnika našega notranjega miru in tudi meditacije. Kajti cilj meditacije je razviti povsem osredotočen, jasen in izjemno širok um. Um, ki je kot ocean ali najvišja gora in ga nič ne zmoti. Um, ki je vselej pripravljen pomagati drugim. Za začetek pa se lahko začnemo sproščati in umirjati um.
▶ Sodobno način življenja narekuje hiter in razgiban življenjski ritem in um je z nami 24 ur na dan. Velikokrat se zgodi, da so ljudje čez dan zaposleni s številnimi mislimi in v nekem trenutku se lahko pojavi nemirnost. Želja pa je, da umirimo in utišamo svoj um.
Všeč mi je rek: Kdor ima čas dihati, ima čas meditirati. Gre le za vprašanje zavedanja in osredotočanja pozornosti. Dihanje je ves čas z nami in naš nemiren um lahko skoraj kadar koli zaposlimo ter se osredotočimo na vdihe in izdihe. Mislim, da se nas večina ne zaveda, kako izjemno koristna sta lahko en sam poln vdih in izdih, ki ju izvedemo s prepono, in ne le s pljuči. Ali izvedemo tri zaporedne vdihe in izdihe. V eni minuti se lahko umirimo, sprostimo ali odmaknemo od motečega položaja, kar nam lahko zelo koristi. Ljudje dihamo načelno preplitko in imamo preveč misli. Če smo bolj pozorni na dihanje in ga poglobimo, nas to lahko umiri in zbere.
▶ Lahko pri vsakodnevnih opravilih skozi dan udejanjamo in uporabljamo veščine, ki jih pridobimo z meditacijo?
Ja, če meditiramo, smo bolj pozorni in zbrani praktično ob vseh vsakodnevnih opravilih. Pri pranju posode, pometanju, nakupovanju. Če se teh opravil lotimo z bolj mirnim umom in sproščenostjo, smo lahko učinkovitejši in ne izgubljamo časa po nepotrebnem.
▶ Vsak človek si želi srečo, zdravje in notranji mir. Meditacija omogoča pot, da dosežemo stanje umirjenega in svobodnega uma. In končni cilj meditacije?
V budizmu je končni cilj postati Buda. Nekdo, ki je popolnoma razsvetljen in se osvobodi iz kroga ponavljajočega se rojevanja, ki mu rečemo samsara. Razviti popolno modrost o resnični naravi pojavov in brezmejno sočutje do vseh čutečih bitij. Za takšen cilj, ki si ga težko predstavljamo, potrebujemo vodstvo usposobljenega učitelja in jasno razlago poti, ki nas vodi do tega cilja. Brez takšnega vodstva in razlage, ki je v skladu z izvirno tradicijo, po mojem mnenju ne pridemo zelo daleč. Meditacija pa je vsekakor nepogrešljivi del te poti. Če nas duhovni vidik meditacije ne zanima najbolj, potem je meditacija še vedno lahko zelo koristna metoda, s katero si lahko pomagamo biti boljši ljudje. Cilj te meditacije je zmanjšati nezadovoljstvo in povečati srečo v našem življenju.
