Kako preprečiti, da se svet ne utopi v lastnih smeteh? Gotovo tudi tako, da vendarle že prekinemo miselnost, da je ceneje kupiti novo stvar kakor popraviti staro. Prvi pogoj je seveda, da popravila izdelkov postanejo dostopnejša. Povedano po domače, dejansko se nam mora splačati popraviti stari telefon ali karkoli drugega pokvarjenega. Dandanes nam tudi kakšen serviser brez zadržkov pove, da se nam, denimo, pokvarjenega pralnega stroja ne splača popravljati, naj se raje odločimo za novega. Pogosto tudi tehnologija tako skokovito napreduje, da starih izdelkov sploh nihče več ne popravlja, ker nimajo več rezervnih delov. Vse naj bi spremenila nova pravica do popravila, ki veleva, da morajo biti rezervni deli za popravilo dostopni in na voljo po smiselnih cenah.
Popravilo bo lažje in preprostejše
Pravico do popravila v slovenski zakonodaji že poznamo, bo pa z določbami evropske direktive še nadgrajena, pojasnjujejo na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. »Če se bo napaka pojavila v okviru zakonskega jamstva za skladnost, ki traja dve leti po nakupu blaga, bodo potrošniki še vedno imeli možnost izbire med popravilom ali zamenjavo izdelka, pri čemer se uvaja obveznost obveščanja potrošnika o pravici do popravila. Direktiva omogoča tudi podaljšanje zakonskega jamstva za skladnost v primerih, ko se bodo potrošniki odločili za popravilo. Po poteku jamstva bodo lahko potrošniki zahtevali popravilo za določene skupine izdelkov, uvrščenih na poseben seznam, ki ga bo Evropska komisija sproti dopolnjevala (tehnično popravljivi izdelki, na primer tablice, pametni telefoni, pa tudi pralni, pomivalni stroji, sesalniki ipd.). Proizvajalci bodo morali na svojih spletnih straneh objaviti okvirne cene najpogostejših popravil. Da bi spodbudili razvoj trga popravil, bodo rezervni deli za izdelke, ki jih je mogoče popraviti, na voljo po razumni ceni. Prav tako bo proizvajalcem prepovedano uporabljati pogodbene in s strojno ali programsko opremo povezane ovire pri pridobivanju rezervnih delov.«
Francozi so že prejeli bone za popravilo
Z novimi pravili si Evropska unija prizadeva tudi za sprejemanje ukrepov za spodbujanje popravil v obliki bonov, skladov za popravila, podpore lokalnim pobudam ali davčnih ukrepov. Te spodbude je že uspešno uvedla francoska vlada, ki je ustanovila sklad za popravila oblačil, financiran iz davkov proizvajalcev in trgovcev na drobno v francoski modni industriji. Vsak državljan Francije, ki bo dal popravljati čevlje ali oblačila, prejme subvencijo. Bonus za popravilo od šest do 25 evrov je namenjen spodbujanju potrošnikov, da obiščejo čevljarje in krojače, namesto da stare čevlje in oblačila zavržejo. Za program so Francozi do leta 2028 namenili približno 154 milijonov evrov in s tem le še izboljšali svoje že tako navdušujoče rezultate v boju proti odpadkom. Od leta 2016 Francija od različno velikih supermarketov zahteva, da svoje neprodano blago predajo ljudskim kuhinjam, bankam hrane ali podobnim organizacijam. Zahvaljujoč zakonu imajo ti zdaj na voljo veliko več donirane hrane. Od leta 2021 so tudi proizvajalci v Franciji dolžni izdelovati naprave, ki se jih da popraviti, in dobavljati rezervne dele. Lani je vlada francoskim potrošnikom začela ponujati tudi finančno podporo za popravilo električnih naprav, kar posnemajo druge evropske države. V Avstriji in nekaterih nemških deželah lahko na primer potrošniki zdaj zaprosijo za bonus za popravilo aparatov.
V Avstriji država krije polovico stroškov
Avstrija se proti tonam elektronskih odpadkov bori s kuponi za popravilo. Ti potrošnikom krijejo polovico stroškov popravila do največ 200 evrov, s čimer spodbujajo državljane, da vlagajo denar v popravila, namesto da bi zavrgli pokvarjene elektronske naprave in kupovali nove. Program je bil od leta 2020 zelo uspešen na Dunaju, leta 2022 pa se je razširil na vso državo. In kdaj se bo po teh državah zgledovala tudi slovenska vlada? Ne samo zato, da se vendarle konkretno lotimo velike ekološke težave in pripomoremo k njeni rešitvi, tudi obrtniki bodo imeli spet kaj popravljati, kar je lepa popotnica za gospodarstvo.
P. S.: Države članice, torej tudi Slovenija, imajo dve leti časa, da v zakone spravijo novo pravico do popravila in vse, kar ji pritiče. Kajpak moramo tudi potrošniki odigrati svojo vlogo. Popravljeni izdelki bodo zmanjšali zajeten kup odpadkov le, če bomo dejansko zmanjšali tudi nakupovanje novega.
Dobri zgledi vlečejo
Kar nekaj držav v Evropski uniji se lahko pohvali z odličnimi praksami, ki pripomorejo k zmanjševanju odpadkov. Poleg Francije in Avstrije je dober zgled tudi Hrvaška, kjer so že pred leti ustanovili spletno platformo Burza otpada (borza odpadkov), ki spodbuja izmenjavo informacij o ponudbi in povpraševanju v zvezi s sekundarnimi surovinami, ki nastanejo v proizvodnji ali pri ravnanju z odpadki. Projekt posredno vpliva tudi na potrošnike, saj sta njegova cilja zmanjšanje odlaganja odpadkov in trajnostni pristop k ravnanju z osnovnimi viri, s čimer izboljšuje življenjsko okolje za vse.
Švedska je znižala 25-odstotno stopnjo DDV na 12 % za popravila koles, čevljev, usnjenih izdelkov, oblačil in gospodinjskega tekstila. Obrtniki lahko ponujajo popravila velikih električnih naprav po cenah, ki so do 50 odstotkov nižje od resničnih stroškov – razliko plača država.
Na Danskem so že skoraj pred desetimi leti razvili mobilno aplikacijo To Good To Go za boj proti zavrženi hrani. Restavracije ali trgovine objavijo podatke o neprodanih ostankih živil ali jedi, ki bi jih sicer zavrgle, potrošniki pa lahko v aplikaciji preverijo, kaj je na voljo na njihovem območju, in prevzamejo hrano po večinoma zelo ugodnih cenah. To je dobro za vse – potrošnike, restavracije pa tudi za okolje.
V Latviji več bencinskih črpalk spodbuja potrošnike, da s seboj prinesejo svoje skodelice za kavo za večkratno uporabo. To izvaja tudi ena največjih trgovskih verig z več sto prodajnimi mesti. Kupci, ki prinesejo svojo skodelico, dobijo od 10- do 15-odstotni popust na kavo. S tem želijo zmanjšati količino odpadnih skodelic v državi.
V Sloveniji pa se lahko medtem pohvalimo z neprofitno organizacijo Center ponovne uporabe. Potrošnikom na primer omogočajo, da sodelujejo pri popravilu izdelka, in jih učijo pravilnega vzdrževanja. Prav tako iz starih izdelkov izdelujejo nove.
FOTO:
Nova direktiva predvideva tudi vzpostavitev evropske platforme za popravila, kjer bodo potrošniki lahko poiskali najbližjega oziroma najugodnejšega ponudnika popravila.
Predlog direktive bo olajšal popravila tako v okviru zakonske garancije kot tudi zunaj nje, kar naj bi prineslo prihranke potrošnikom, spodbudilo krožno gospodarstvo in podprlo cilje trajnostne potrošnje.
***null***
