Med tremi kandidati naj namreč nihče ne bo dobil več kot polovico potrebnih glasov. Najresnejši tekmec Erdogana je opozicijski kandidat Kemal Kilicdaroglu, vodja socialdemokratske stranke CHP, ki ga podpira raznoliko opozicijsko zavezništvo šestih strank, znano kot Miza šestih. Podprla naj bi ga tudi prokurdska Ljudska demokratska stranka (HDP). Obljublja odpravo predsedniškega sistema, v skladu s katerim ima Erdogan široka pooblastila. V predsedniški tekmi sodeluje še kandidat ultranacionalističnega zavezništva ATA Sinan Ogan, ki pa naj ne bi imel možnosti za zmago. Četrti kandidat, predsednik Domovinske stranke Muharrem Ince, je v četrtek odstopil od kandidature.
Volišča bodo odprta do 16. ure po srednjeevropskem času, prvi izidi pa naj bi bili znani po 20. uri. Okoli 1,76 milijona volivcev je sicer v tujini - Nemčiji, Franciji in drugih državah - že glasovalo. Volilna udeležba v tujini je bila 53-odstotna.
Po napovedih bo končni rezultat predsedniških volitev znan šele po drugem krogu 28. maja. Trenutno ima v anketah rahlo prednost Kilicdaroglu, Erdoganov položaj in položaj njegove konservativne islamistične Stranke za pravičnost in razvoj (AKP) pa naj bi bil ogrožen kot še nikoli doslej, med drugim tudi po zaslugi februarskega uničujočega potresa. Poleg kritik na račun odziva na potres in odgovornosti za obseg njegovih posledic, Erdoganu očitajo tudi vse večjo avtoritarnost. Kilicdaroglu kot umirjen in pošten politik predstavlja kontrast ognjevitemu in oblastnemu Erdoganu, ki je predsednik že dva mandata, njegov tretji pa bi bil načeloma neskladen z ustavo, če ne bi leta 2018 uveljavili nov predsedniški sistem.
Turški parlament ima 600 sedežev, poslanci pa so izvoljeni za pet let. Za vstop v parlament mora stranka zbrati vsaj sedem odstotkov glasov ali biti del zavezništva, ki zbere tolikšen delež. Za sedeže v parlamentu se danes poteguje 24 strank in 151 neodvisnih kandidatov. V parlamentu ima trenutno večino Erdoganova stranka AKP v zavezništvu z ultranacionalistično stranko MHP.
