Španija postaja ena od evropskih držav, ki vedno bolj trpi zaradi suše. O tem smo sicer že pisali, da pomanjkanje vode na jugu Španije povzroča pravo okoljsko in ekonomsko katastrofo. Zdaj so zaradi suše na udaru tudi oljke.
Tako naj bi bila resno ogrožen letošnji pridelek oljk. Tamkajšnji kmetje opozarjajo na katastrofo, cene oljčnega olja pa so zaradi težav v Španiji v zadnjem letu močno poskočile.
Brez vode in oljčnega olja
V Španiji ni pošteno deževalo že od začetka letošnjega leta, v južni Andaluziji, ki velja za center španske pridelave oljčnega olja, pa zvonijo vsi alarmi. Tamkajšnji pridelovalci pravijo, da tako hudih razmer niso doživeli v zadnjih dvajsetih letih. Eden od njih je Cristobal Cano, ki je dejal: »Če se v naslednjih nekaj tednih nekaj ne bo korenito spremenilo, bo prišlo do katastrofe.«
Od lanskega oktobra so v Španiji zabeležili 25 odstotkov manj padavin kot običajno, ponekod je zmogljivost rezervoarjev vode že padla pod četrtino. Svoje je naredil še zgodnji vročinski val, ki se je ravno v času cvetenja oljk. »Če ni cvetov, ni plodu. In če ni plodu, ni olja,« še pravijo pridelovlaci.
Cene letijo v nebo
Zaradi suše in visokih temperatur je proizvodnja oljčnega olja v medletni primerjavi padla za 55 odstotkov, na 660.000 ton. To pas e bo poznalo tudi pri cenah.
Sredi aprila je bila veleprodajna cena oljčnega olja 5800 evrov za tono, medtem ko je bil še januarja pri 5300 evrih. Januarja lani je bila tona oljčnega olja vredna 3500 evrov.
Bangladeš evakuira cela obalna območja
Na drugi strani sveta, v Bangladešu, pa se borijo s ciklonom Mocha. Zaradi nevarnosti, ki jih prinaša, so oblasti začele z evakuacijo več tisoč ljudi z obalnih območij, ustavile so tudi delovanje pristanišč in letališč v tem območju. Po podatkih indijskega meteorološkega urada ciklon spremlja veter s hitrostjo do 220 kilometrov na uro, tako da velja za orkan četrte kategorije.
Ogroženi begunci
Strokovnjaki sicer pričakujejo, da bo ciklon oslabel še preden bo dosegel begunsko taborišče Kutupalong, kjer so zbrani pripadniki muslimanske manjšine Rohingya iz Mjanmara. Bangladeška vlada beguncem ne dovoljuje, da bi zapustili taborišče, zato mnogi pravijo, da so prestrašeni in ne vedo, kaj se bo zgodilo, če bo nevihta prizadela njihove zavetišča.
Večina beguncev namreč živi na pobočjih lokalnih hribov, kjer lahko močno deževje sproži zemeljske plazove.
