Eisnerja so prijeli 9. junija ob mejnem prehodu Kaštel - Dragonja, ko je poskusil vstopiti na Hrvaško iz Slovenije, je povedal hrvaški notranji minister Davor Božinović. Prijetega nemškega državljana so nato pridržali v puljskem zaporu.
Prijetje naj bi bilo povezano z afero dieselgate, ki je prišla na dan leta 2015. Družba Volkswagen, ki je tudi lastnica Audija, je bila tedaj prisiljena priznati, da so goljufali na testih izpušnih plinov, da bi njihova vozila lahko zadostila ostrejšim okoljskim standardom. S sporno programsko opremo, ki je škodljive izpuste prilagodila le ob testiranju, sicer pa so bili izpusti večji, je bilo opremljenih okoli 11 milijonov vozil po vsem svetu.
Po razkritju škandala se je Volkswagen soočil s številnimi tožbami in zahtevki za izplačilo odškodnin in za vračilo kupnin za avtomobile. Skupaj bi moral Volkswagen plačati več kot 30 milijard evrov odškodnin, največ v ZDA.
Eiser je bil vodja oddelka za motorje pri Audiju ter eden sedmih izvršnih direktorjev v upravi Volkswagna z Martinom Winterkornom na čelu, ki so bili deležni ameriške obtožnice.
Prvo večje sojenje v aferi dieselgate naj bi se začelo v Nemčiji septembra, ko se bo bivši predsednik uprave Audija Rupert Stadler branil pred obtožbami za prevaro, objavo lažnih dokumentov in lažno oglaševanje.
Za tožbo proti Volkswagnu so se odločili tudi nekateri slovenski kupci njihovih dizelskih vozil. K skupinski tožbi, ki jo je leta 2018 prek nemške družbe Financialright vložila Zveza potrošnikov Slovenije, je pristopilo 6024 slovenskih potrošnikov. S tožbo zahtevajo povrnitev kupnine za vozilo v zameno za njegovo vračilo.
