Uslužbenec ministrstva je s pajdaši vzel pravico v svoje roke. Na pravno državo se domnevno ni upal zanesti, saj ji po navedbah najemojemalcev ni plačeval dajatev.
Na nas se je obrnil študent M. J., ki je živel v nepremičnini v lasti Aleša Dobnikarja, sicer vodje službe za dokumentacijo in tajne podatke pri ministrstvu za zunanje zadeve.
V hiši na območju ljubljanskega Bežigrada ju je s sostanovalcem prejšnji četrtek presenetil hrup. »Bil sem pod tušem in slišal zvoke, da so v hiši ljudje, in takoj sem vedel, za kaj gre, zaradi predhodnih groženj lastnika Aleša Dobnikarja, da naju bo s P. S. izselil iz hiše,« beremo iz policijskega zapisnika, ki nam ga je posredoval M. J.
Izpod prhe ga je pognal na cesto
»Ko sem slišal, da nekdo prihaja v zgornje nadstropje, sem odšel v sobo in se skril za vrata. Kmalu zatem so v sobo prišli dva neznana moška in Aleš Dobnikar ter mi ukazali, naj takoj zapustim hišo,« je pojasnil policistom Policijske postaje Bežigrad. »Nisem se hotel upirati. Odšel sem iz hiše ter stekel do avtomehanične delavnice in prosil za telefon, da bi poklical policijo, in to tudi storil. Nato sem stekel nazaj in videl, kako neznani ljudje nosijo moje stvari in stvari P. S. iz hiše,« se glasi policijski zapisnik. Podatke v njem smo anonimizirali, izvirnik pa hranimo v uredništvu.
Najemodajalca sta policistom naznanila kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja. Dobnikarja smo priklicali, vendar zapisnika ni želel komentirati, dokler se o njem uradno ne izjasni policistom.
Bivši najemnik nam je pojasnil še, da Dobnikar že pred uradno prijavo ni izkazoval spoštovanja do nedotakljivosti stanovanja. Živi namreč v sosednji nepremičnini, iz katere je ves čas oprezal za svojimi najemniki. »Redno je prihajal v skupne prostore in preverjal, kaj se dogaja,« smo izvedeli. »Stalno je začenjal spore glede popolnoma brezveznih stvari, kot je prižgana luč v hodniku ali pa uporaba pralnega stroja čez dan, ko je elektrika dražja, čeprav smo vse stroške plačevali sami,« je še dejal M. J.
Med karanteno se je zabaval s prijatelji
Spor med Dobnikarjem in najemnikoma je nastal zaradi domnevnih kršitev predpisane karantene. »Tam nekje okrog 8. maja se je Aleš na terasi hiše, kjer prebiva, družil in popival s prijatelji. Tudi sam sem v tem času imel obiske. Ko je Aleš zaključil druženje in so šli njegovi domov, me je poklical, ali lahko pridem malo tja. Šel sem tja in začel me je besedno napadati: ali ne vem, da je v času koronavirusa prepovedano zbiranje in druženje, in da morajo prijatelji takoj domov, ali pa mi bodo lahko pomagali nositi stvari na cesto, saj me bo vrgel iz hiše. Prijazno sem mu povedal, da je tudi sam delal enako in da za dogajanja v najetem zasebnem prostoru odgovarjam sam ter me ne more kar tako izseliti,« nam je ozadje pojasnil M. J.
Dobnikar ga je nato pozval k izselitvi in za to določil enomesečni rok. Ko sta mu najemnika pojasnila, da se nameravata izseliti, vendar da zakonodaja v namen redne odpovedi predvideva 90-dnevni rok, temu ni želel prisluhniti.
Policisti so mu izdali plačilni nalog
Enajstega junija se je na vratih res pojavil Dobnikar, s seboj pa je pripeljal še druščino možakarjev, s katerimi so pravico vzeli v svoje roke. »Z ekipo še vsaj petih zamaskiranih prijateljev je vstopil v hišo in najprej fizično obračunal s sostanovalcem, ki je pobegnil v kopalnico, se zaklenil in poklical policijo. Potem pa so se lotili še mene in me napol golega vrgli ven,« pojasnjuje M. J., ki je bil takrat ravno pod prho. »Policija je ob prihodu izdala plačilne naloge in naredila zapisnik zaradi ovadbe najemodajalca Aleša zaradi dvojnega kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja. Z ekipo so zamenjali vse ključavnice in ven, na dvorišče prinesli večino stvari, ki sva jih bila nato primorana odpeljati s kombijem.«
M. J. nam je ob tem pojasnil še, da je bila najemna pogodba sestavljena na način, »da uporabnik s plačilom tekočih mesečnih stroškov ter pomoči pri hišnih in vrtnih opravilih izpolni pogoje za najem, vendar je to le pretveza, da se izogne plačilu davkov in prispevkov, najemnino pa prejema 'na roke'«.
Najemne pogodbe nam ni želel pokazati
Dobnikarja smo s temi navedbami soočili, vendar je dejal le, da nekdanja najemnika lažeta in da ni nikoli prejemal plačila na roke. Svojih trditev ni želel utemeljiti drugače kot s pojasnilom, da gre za »besedo proti besedi«. V primeru, da bo okoliščine tehtala inšpekcija, bo sicer šlo za težo dvojih besed proti enim, vendar je ta presoja v pristojnosti uradnih organov.
