Največji zdravstveni dom v državi, ki ima letno 2,8 milijona obiskov in okoli 500.000 opredeljenih bolnikov, je samo v prvih štirih mesecih letošnjega leta na račun izrednih ukrepov zaradi epidemije novega koronavirusa pridelal 3,381 milijona evrov presežka odhodkov nad prihodki, kar ob 1600 zaposlenih pomeni približno 2500 evrov minusa na zaposlenega. Precej so narasli stroški nabav opreme in plač, je na današnji novinarski konferenci nanizal direktor ZD Ljubljana Rudi Dolšak.
Vsi zaposleni, ki so v času epidemije delali, so upravičeni do dodatka po kolektivni pogodbi za javni sektor ter po protikoronski zakonodaji. V ZD Ljubljana so dodatke po kolektivni pogodbi za javni sektor, 65 odstotkov urne postavke za vsako uro, ko je zaposleni delal na območju večjega tveganja za okužbo, že izplačali. Število zaposlenih, ki so bili upravičeni do dodatka, je po Dolšakovih besedah v času epidemije nihalo med 1335 in 1422.
Dodatka iz protikoronskih ukrepov za vse, ki so delali na izpostavljenih mestih, pa še niso izplačali. Sredstev za ta namen namreč po direktorjevih besedah še niso dobili, država je namreč ta denar nakazala občinam, ki ga morajo nato nakazati zdravstvenim zavodom. ZD Ljubljana teh sredstev še ni prejel.
Glede opreme pa je izpostavil, da so morali ob epidemiji skleniti anekse k pogodbam z dobavitelji; cene zaščitne opreme so se namreč v povprečju dvignile za od 100 do 500 odstotkov, za najbolj iskane artikle pa celo za 1000 do 2000-krat. Po Dolšakovih besedah glede opreme računajo na pomoč zavoda za blagovne rezerve ter ministrstev za zdravje in finance.
Opozoril je, da bo negativen poslovni rezultat ZD Ljubljana v primeru še enega vala epidemije še višji in bo treba "narediti tisto, čemur se vsakršna politika izogiba - povečati prispevke za zdravstvo".
Ob začetku epidemije so v ZD Ljubljana vzpostavili največjo vstopno točko za covid-19 v Sloveniji, na katero gravitira 575.000 prebivalcev osrednje Slovenije, vključno z opredeljenimi bolniki zdravstvenih domov za študente, Vrhnika, Ivančna gorica, Grosuplje, Medvode, Logatec ter železniškega zdravstvenega doma, je naštel Dolšak. Pohvalil je zaposlene, ki so spoštovali vse varovalne ukrepe, tako da se nihče ni okužil z novim koronavirusom.
Med epidemijo je obisk pri zdravnikih v ZD Ljubljana močno upadel. Glede na epidemiološko situacijo so maja začeli postopoma sproščati vse dejavnosti, v začetku junija so spet delale vse ambulante. Še vedno imajo ambulanto za covid-19 in vstopno točko za jemanje brisov, ker je to najboljše za bolnike, pa tudi kar se tiče racionalnosti porabe zaščitne opreme.
A vendarle obravnava bolnikov danes poteka nekoliko drugače kot pred epidemijo. Virus namreč še vedno kroži, zato morajo biti pozorni na širjenje bolezni, je izpostavila strokovna direktorica ZD Ljubljana Tea Stegne Ignjatovič.
Kot je dejala namestnica direktorja za razvoj zdravstvene dejavnosti v ZD Ljubljana Tonka Poplas Susič, so pričakovali, da se bo po koncu epidemije "bumerang" v številu obiskov bolnikov v ambulantah vrnil, a so očitno v tem času tako zdravstveni delavci kot bolniki dozoreli. "Čeprav so vse storitve dostopne, so bolniki začutili odgovornost, da tistih preprostih zadev, ko so se hodili k nam pogovarjati, ni več," je dejala.
Epidemija je v zdravstvene domove pripeljala nove načine dela, ki bi jih bilo po besedah Poplas Susičeve vredno ohraniti tudi po epidemiji. Tu je izpostavila vodenje bolniških staležev v ambulantah medicine dela ali obravnavo določenih zdravstvenih stanj na daljavo. Kot je pojasnila, je tudi zdaj, ko so spet dostopne vse storitve v zdravstvenih domovih, bolnikov v ambulantah dnevno manj kot prej. Zdravnik ima zato čas posvetiti se bolniku, dvignilo se je zadovoljstvo bolnikov.
Zdravstveni delavci so bili po besedah Poplas Susičeve zelo zadovoljni z zmanjšanjem administrativnih zahtev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Izpostavila je možnost obravnave bolnika brez zdravstvene kartice, predpisovanje medicinskega pripomočka brez prisotnosti bolnika, plačilo pregledov na daljavo. Po njenih besedah so bili med epidemijo uvedeni inovativni organizacijski ukrepi taki, ki bi lahko ostali tudi za naprej. ZZZS se je na primer že strinjal, da bodo tudi v prihodnje v referenčnih ambulantah del posvetov z bolniki lahko opravljali na daljavo.
