Zaradi zaustavitve celotnega življenja, ki jo je povzročil novi koronavirus, je morala država globoko seči v žep, da bi pomagala ljudem in gospodarstvu. Prilivi v državno malho bodo tako znatno manjši, izdatki pa močno večji. Številke se spreminjajo iz dneva v dan in o tem, kolikšen bo končni račun, lahko le ugibamo. Banka Slovenije je denimo ta mesec Sloveniji za letos napovedala skrčenje BDP za 6,5 odstotka, OECD pa za 7,8 odstotka. Evropska komisija je prejšnji mesec ocenila, da bo upad gospodarske aktivnosti naše države letos sedemodstoten.
Varno zadolževanje
Da bi preprečili likvidnostni krč, se je Slovenija že ob začetku krize zadolžila in tako poskrbela, da imamo vsaj za zdaj denarja dovolj. Kot so nam pojasnili na ministrstvu za finance, »smo s spremembo programa financiranja državnega proračuna, ki jo je prejšnji mesec potrdila vlada, dobili manevrski prostor, da se zadolžimo še za 2,1 milijarde evrov. Ta 'kvota' še ni 'porabljena' in nam je na razpolago. Ali jo bomo izkoristili in se še zadolžili, pa bo odvisno od potreb in razmer na finančnih trgih.« Dejstvo je, da podatki o stanju dolga naše države kažejo, da se je ta med 31. marcem in 30. aprilom letos povečal za 2,23 milijarde evrov. Marca smo izdali za 850 milijonov evrov triletnih obveznic in za 250 milijonov evrov povečali izdajo desetletnih obveznic, ki zapadejo v plačilo leta 2029. 15. aprila smo si nato z izdajo obveznic izposodili še okroglo milijardo evrov. Skladno z načrtom zadolževanja država redno mesečno izdaja tudi zakladne menice.
Nepovratna sredstva
Država in njeni državljani bi bili seveda najbolj veseli denarja, ki ga ne bi bilo treba vrniti. Že od začetka epidemije se je ugibalo, ali bomo deležni tako imenovanega »helikopterskega denarja« ali kakšne druge pomoči evropskih institucij. Ker se najmočnejše članice EU niso strinjale o načinu pomoči, še danes ni popolnoma jasno, kaj, če sploh kaj lahko pričakujemo. Evropska komisija je sicer že objavila razrez nepovratnih sredstev iz Instrumenta za okrevanje in odpornost, ki se ga je prijela kratica RRF. Sloveniji je namenila 1,7 milijarde evrov, izraženo v stalnih cenah. Če se poleg RRF upoštevajo še novi kohezijski instrument React EU ter okrepljena sklada za razvoj podeželja in za pravičen zeleni prehod, pa naj bi bilo Sloveniji neuradno v okviru svežnja za okrevanje namenjenih 5,1 milijarde evrov. Finančni minister Andrej Šircelj je te ocene komentiral z besedami: »Ta sredstva potrebujemo in upamo, da bo Evropska komisija, ko bo natančneje določala merila za pridobivanje sredstev, ostala pri teh ocenjenih vrednostih.«
Povračilo škode
Kot so nam povedali na ministrstvu za finance, si lahko trenutno od nepovratnih sredstev obetamo le sredstva iz Solidarnostnega sklada EU. Ta so namenjena povračilu neposredne škode, ki je nastala zaradi epidemije. Trenutna ocena te škode znaša 192,787 milijona evrov brez DDV. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pa lahko do oddaje končne vloge, torej do 11. julija, za pridobitev pomoči iz Solidarnostnega sklada Evropske unije v oceno skupnih upravičenih izdatkov, ki so posledica izbruha pandemije covida-19, vključi še naknadno evidentirane in posredovane podatke s strani Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
