Potem ko ga je pred mesecem dni v Haagu doletela dosmrtna zaporna kazen, se je zdravstveno stanje nekdanjega generala vojske Republike srbske Ratka Mladića (74) drastično poslabšalo. Kot poroča Kurir, se njegov sin Darko boji, da mu bo oče tam umrl.
Mladića bi po večmesečni prepovedi morali danes pregledati zdravniki iz Srbije, a naj bi kot po čudežu izginili vsi njegovi zdravstveni kartoni, še poroča Kurir.
Kriv
Haaško sodišče je Mladića obsodilo na najvišjo, dosmrtno zaporno kazen zaradi genocida v Srebrenici, vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med obleganjem Sarajeva in drugih zločinov med vojno v Bosni in Hercegovini.
Mladića so po 16 letih na begu prijeli v Srbiji 26. maja 2011, sojenje pa je trajalo od 16. maja 2012 do 15. decembra lani.
Ni ga spoznalo za krivega samo za genocid nad Bošnjaki in bosanskimi Hrvati v šestih občinah na zahodu BiH (Foča, Ključ, Kotor Varoš, Prijedor, Sanski Most in Vlasenica) leta 1992, saj je ugotovilo, da tam storjeni zločini niso pomenili genocida.
Predsedujoči sodnemu senatu, sodnik Alphons Orie je ob izreku sodbe poudaril, da so se za najvišjo, dosmrtno kazen, ki jo je zahtevalo tožilstvo, odločili zaradi teže zločinov, saj gre za "najbolj gnusne zločine, ki jih pozna človeštvo in vključujejo genocid in iztrebljanje kot zločina proti človečnosti".
Večkrat je izpostavil, da brez Mladića, ki je bil načelnik generalštaba vojske bosanskih Srbov od 12. maja 1992 do 8. novembra 1996, očitani zločini "ne bi bili izvršeni, kot so bili".
Glavni haaški tožilec Serge Brammertz je sodbo označil kot prelomnico v zgodovini sodišča in mednarodnega prava. Meni, da je upravičila odločitev VS ZN leta 1993 za ustanovitev haaškega sodišča "za zagotovitev miru preko prava, da bi odgovarjali za zločine najodgovornejši voditelji".
Obramba Mladića je še pred izrekom sodbe v izjavi izrazila pričakovanje, da bo kot nedolžen oproščen. Po sodbi je napovedala pritožbo. Sprva je Mladić izrek sodbe spremljal v sodni dvorani, po incidentu, ko je po daljšem premoru v dvorani začel kričati, da je vse laž, so ga odstranili iz dvorane in je izrek nato spremljal v posebni sobi.
Sodišče je v sodbi potrdilo, da je bil v Srebrenici storjen genocid, ko je od julija do oktobra 1995 vojska bosanskih Srbov sistematično pobila več kot 8000 bošnjaških moških in dečkov. Mladić je kot poveljnik vojske, kot nadrejeni, načrtoval, sprožal, ukazal in pomagal pri teh zločinih.
Mladić je bil spoznan tudi za krivega za obleganje Sarajeva, ki je bilo najdaljše obleganje kakega mesta v sodobni zgodovini, ko so srbske granate in ostrostrelci od 5. aprila 1992 do 29. februarja 1996 ubili skoraj 12.000 ljudi. Kot poveljnik vojske je pomembno prispeval k obleganju, tudi s poveljevanjem več operacijam, ukazom o prekinitvi humanitarne pomoči prebivalcem septembra 1995, pridobivanjem pomoči od JLA med obleganjem, sodelovanjem pri političnih odločitvah, zavajanjem mednarodne skupnosti z napačnimi informacijami.
Sodišče je presodilo tudi, da je pomembno prispeval in da je bil tesno vpleten v zajetje več kot 377 opazovalcev ZN in modrih čelad kot talcev od maja do junija 1995. Z njihovim zajetjem je hotela vojska bosanskih Srbov preprečiti nadaljnje letalske napade Nata na svoje vojaške cilje.
Sodišče je presodilo, da so bili zločini storjeni v okviru štirih skupnih zločinskih načrtov, v katerih so sodelovali politični in vojaški voditelji bosanskih Srbov, pa tudi nekateri visoki predstavniki Srbije.
