Novice Svet24

Začetek izredne seje so s predvidene 16. ure po srednjeevropskem času preložili na 21. uro, sedaj pa potekajo nujni posveti med Rusijo in ZDA o britanskem predlogu resolucije, ki je na mizi 15-članskega VS ZN.

Predlog resolucije je razburil bosanske Srbe in Srbijo, ki sta Rusijo kot stalno članico VS ZN s pravico veta pozvali, naj vloži veto. Potem ko je Rusija danes članice Varnostnega sveta seznanila, da namerava vložiti veto, so začetek seje za nekaj ur preložili.

Arhiv Svet24

Od izida seje VS ZN bo sicer odvisna tudi morebitna udeležba srbskega premierja Aleksandra Vučića na osrednji spominski slovesnosti ob 20. obletnici genocida v Srebrenici, ki bo v soboto v spominskem centru Potočari. Po preložitvi seje VS ZN so iz Beograda sporočili, da je Vučić ob 22.30 sklical sejo vlade.

Beograd tako kot srbska entiteta v BiH Republika srbska genocida v Srebrenici ne priznava in ga označuje kot "velik zločin". V britanskem predlogu resolucije je tako zanje najbolj sporno to, da je poboj 8000 Bošnjakov julija 1995 prepoznan kot genocid in da obsoja tiste, ki ga negirajo.

Banjaluka trdi, da je resolucija uperjena proti Srbom, ker je osredotočena predvsem na poboje Bošnjakov v Srebrenici. Vučić pa je dejal, da bo resolucija vplivala na Srbijo in regijo ne glede na izid glasovanja v VS ZN, da pa bo vsak poskus spodkopavanja Republike srbske naletel na odpor Srbije.

Namestnik ruskega veleposlanika pri VS ZN Petr Iljičev je britanski predlog označil kot razdruževalen, saj da se osredotoča samo na en del konflikta. Rusija je oblikovala svoj predlog resolucije, ki je po oceni Iljičeva "bolj spraven". Ta genocida v Srebrenici ne omenja, Rusija pa ga sploh ni dala na glasovanje.

sta

Britanski predlog resolucije izraža obsodbo genocida v Srebrenici in izpostavlja, da je "sprejemanje tragičnih dogodkov v Srebrenici kot genocid prvi pogoj za spravo". Pozdravlja preiskave in sojenja v povezavi z genocidom in poziva države članice ZN k oblikovanju izobraževalnih programov o genocidu, vojnih zločinih in etničnem čiščenju. Poziva tudi generalnega sekretarja ZN Ban Ki Moona, da v ZN okrepi prizadevanja za preprečevanje genocida.

Nesoglasja so znova obudila delitve iz časov vojne na območju nekdanje Jugoslavije, ko je bila Rusija na strani Srbov in Srbije, medtem ko so zahodne države podpirale Bošnjake in Hrvate, spominja AFP.

V genocidu v Srebrenici so sile bosanskih Srbov pod poveljstvom Ratka Mladića in Radislava Krstića samo v osmih dneh po padcu tega varovanega območja ZN v njihove roke 11. julija 1995 pobile več kot 8000 Bošnjakov.

Kot genocid sta ta poboj opredelili dve mednarodni sodišči - Meddržavno sodišče in Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.