Wey je mlado Švedinjo uspel prepričati v štiri spolne odnose, za kar je plačal deloma tudi s financiranjem njenega stanovanja na Manhattnu. Ključe je ohranil in lepega dne je Bouvengovo, ki je več ni zanimal, zasačil v postelji z drugim moškim. Poročenega Weyja je to hudo razjezilo.
Službo je izgubila nemudoma, nočna mora pa se je šele začela. Obsedeni Wey jo je začel nadlegovati po družabnih spletnih straneh, kjer jo je ob vsaki priložnosti zmerjal s cipo, pocestnico in izsiljevalko. Med delom je našel čas tudi za pisanje njej posvečenega nič kaj laskavega bloka.
Švedinji je postalo dovolj in se je odločila za ameriško rešitev težave. Vložila je tožbo za 850 milijonov dolarjev.
Wey se je na sodišču branil z lažmi, ki so bile za poroto očitne. Trdil je, da z Bouvengovo nikoli ni imel spolnih odnosov. Zatrjeval je tudi, da Švedinja ni vedela nič o financah, najel pa jo je, ker je dobrega srca in jo je začel učiti. Odpustiti jo je moral, ker se ni ničesar naučila in se je raje zabavala.
