"Oznanjam, da smo uradno obnovili diplomatske odnose s Kubo in bomo odprli veleposlaništva," je dejal Obama in to označil za zgodovinski korak, ki bo zbližal državi in njune prebivalce. "Državni sekretar John Kerry bo kmalu odpotoval na Kubo in ponosno dvignil našo zastavo nad veleposlaništvom," je dejal in ob tem pozval kongres, naj čim prej odpravi gospodarsko blokado Kube.
Kerry pa je z Dunaja sporočil, da imata državi še vedno zelo različna stališča glede demokracije in človekovih pravic, vendar pa bo obnova diplomatskih odnosov pomagala k pogostejšim stikom s kubansko vlado na višji ravni. Kerry meni, da ima lahko otoplitev odnosov s Kubo vpliv tudi na iranska jedrska pogajanja. "Pomembno je, da ljudje razumejo, da lahko pride do sprememb," je dejal.
Pogajalski skupini obeh držav sta imeli letos štiri srečanja v Havani in Washingtonu, na katerih so odpravili dve ključni oviri. Kuba je želela, da jih ZDA črtajo s seznama podpornic terorizma, ZDA pa so želele prosto gibanje za svoje diplomate na Kubi.
Diplomatski odnosi so bili prekinjeni leta 1961, državi pa imata od leta 1977 posebne interesne sekcije v prestolnicah in sicer pri Švicarjih. Odnosi med ZDA in Kubo so se začeli izboljševati po 18 mesecih tajnih pogajanj konec lanskega leta, ko sta si državi izmenjali zapornike. Kuba je kasneje še izpustila iz zapora vse domače politične zapornike.
Temeljni kamen pa je bil položen leta 2013 na pogrebu Nelsona Mandele v Južni Afriki, ko je Obama pristopil h kubanskemu predsedniku Raulu Castru ter mu segel v roko.
Tiskovni predstavnik Bele hiše Josh Earnest je povedal, da so bili Kubanci zelo presenečeni, da se je predsednik ZDA do njih obnašal tako spoštljivo. Obama in Castro sta se potem srečala še letos aprila na Vrh Amerik v Panami, kjer sta se celo nekaj minut pogovarjala.
Do normalizacije odnosov je sicer še dolga pot in tudi imenovanje veleposlanikov ne bo enostavno. Republikanci v senatu že napovedujejo blokado potrditve imenovanja veleposlanika, čemur se bo Obama lahko elegantno izognil z napotitvijo veleposlanika v času kongresnih počitnic. Nekaj podobnega je storil George Bush mlajši, ko je v ZN poslal Johna Boltona.
Veliko težje pa bo odpraviti gospodarsko blokado komunističnega otoka, ki med drugim še naprej zahteva nazaj ozemlje na katerem stoji vojaško oporišče in taborišče za osumljene teroriste Guantanamo. ZDA pa zahtevajo nazaj vse premoženje brez katerega so po komunistični revoluciji ostali Američani in kubanski begunci.