V nemških medijih so se v zadnjem času pojavila ugibanja, da Merklova, po izobrazbi fizičarka, ki Nemčijo vodi že devet let, razmišlja o predčasnem odhodu z vrha vlade in stranke - v svojem slogu, medtem ko je še na višku moči. A to možnost je kanclerka danes zavrnila in zatrdila, da ostaja vsaj še do izteka mandata leta 2017.
To je za Merklovo drugi najboljši rezultat doslej. Na kongresu CDU leta 2012 je namreč kanclerki uspelo zbrati več, 97,9 odstotka glasov - to zaupanje je nato tudi izpolnila, saj je CDU na parlamentarnih volitvah septembra lani dosegla kar 41,5-odstotno podporo in ji je le za las ušla absolutna večina v bundestagu. Najslabši rezultat je medtem 88,4 odstotka iz leta 2004.
Da bo kanclerka tokrat vnovič, že osmič zapored od leta 2000, izvoljena za predsednico CDU, ni bilo dvoma. So pa "padale stave", ali ji bo uspelo zbrati 100-odstotno podporo. S tem se lahko doslej pohvali le prvi predsednik stranke in bivši kancler Konrad Adenauer.
Po številu let na čelu stranke mora medtem 60-letna Merklova prekositi še dva predhodnika: Adenauerja, ki je stranko vodil v letih 1950-1966 in ima pred njo le še nekaj mesecev prednosti, in pa Helmuta Kohla, ki je bil predsednik CDU kar četrt stoletja, od leta 1973 do 1998.
V svojem nagovoru pred glasovanjem je sicer kanclerka po poročanju dpa očitno že imela v mislih naslednje volitve in boj za oblast v Nemčiji. Ostro je napadla predvsem koalicijske partnerje socialdemokrate (SPD), medtem ko so jo druge stranke bolje odnesle.
Posebej je posvarila pred nevarnostjo, da bi vlado v Berlinu po volitvah leta 2017 oblikovala rdeče-rdeče-zelena koalicija, kakršna je pred dnevi prevzela oblast v zvezni deželi Turingija in v kateri poleg Levice, naslednice nekdanji vzhodnonemških komunistov, in Zelenih sodeluje tudi SPD. Edino pravo jamstvo, da se to ne bo ponovilo na zvezni ravni, je po besedah kanclerke močna konservativna unija CDU in njene bavarske "sestre" Krščansko socialne unije (CSU).
Glede ostalih strank, s katerimi bi CDU v prihodnosti lahko sodelovala, je omenila liberalce (FPD) in Zelene. FPD, ki se sicer na lanskih volitvah ni uspela niti prebiti v bundestag, je označila kot "naravno" koalicijsko partnerko unije CDU/CSU. Glede Zelenih je obžalovala, da pogovori o morebitni koaliciji, ki jih je lani po volitvah začela z njimi, niso prinesli uspeha.
Poleg predsednice bodo sicer delegati danes volili še pet podpredsednikov CDU in člane predsedstva stranke, za kar bo tokrat potekal boj, saj se za sedem mest poteguje osem kandidatov. To za CDU ni običajno, saj v stranki praviloma vnaprej dosežejo dogovor o razdelitvi položajev.
CDU je Merklova medtem pozvala k izvedbi reform in sprememb za prihodnost. "Bodimo pogumni v teh napetih časih," je pozvala in kot priložnosti, ki jih je treba izkoristiti, izpostavila digitalizacijo gospodarstva in delovnih mest, vzpodbujanje podjetništva in zmanjševanje birokracije ter sklepanje prostotrgovinskih sporazumov. "Nočem, da se jutri le spominjamo uspešne politike od včeraj. Hočem, da oblikujemo prihodnost Nemčije," je poudarila.
V govoru je tudi branila odločitev vlade, da se prihodnje leto ne zadolži več in proračunsko leto prvič po 46 letih konča s pozitivno ničlo. Druge države je obenem pozvala, naj spoštujejo javnofinančna in druga pravila, ki so jih v območju evra dogovorili v kriznih letih. "Prepričana sem, da ima Evropa vse možnosti, da postane dinamična celina, a za to je treba vlivati zaupanje, to pa pomeni, da moramo spoštovati pravila, ki smo si jih sami zastavili," je dejala.
Poleg volitev bo glavna tema kongresa t.i. hladna progresija, ki je posledica obdavčenja dohodkov po progresivni lestvici. V primeru, ko zvišanje plač ne preseže stopnje inflacije, lahko namreč pride do paradoksa, da se davčno breme poveča bolj kot plača in se realni neto dohodek kljub povišici zmanjša. Kot opozarjajo gospodarstveniki, ohranjanje tega sistema pomeni prikrito zviševanje davčnega bremena, ki pa ga naj, kot obljublja vladajoča koalicija, ne bi bilo.
V CDU so si enotni, da je treba hladno progresijo sčasoma odpraviti, a glede časa se mnenja razlikujejo. Vse do ponedeljka zvečer je bilo pričakovati, da se stranka na kongresu ne bo izrekla za odpravo že v tem zakonodajnem mandatu do leta 2017. Svoje nasprotovanje temu roku so namreč nakazali tako Merklova kot finančni minister Wolfgang Schäuble in drugi.
A v ponedeljek zvečer je nato ožje vodstvo CDU le popustilo in pristalo, da že v tem mandatu pride do olajšanja oz. začetka odprave tega sistema - pod pogojem, da to ne ogrozi proračunske "črne ničle" in ne vodi v zvišanje drugih davkov. Kot piše Frankfurter Allgemeine Zeitung, so v CDU s tem kompromisom tik pred zdajci preprečili prepire in preglasovanje drevi na kongresu.
