Na liniji Nemčija–Italija–Francija je zaradi vsesplošnih varčevalnih politik, ki so se v preteklih letih izkazale za neuspešne, vse bolj napeto. Italija in Francija sta se namreč burno odzvali na poziv najvplivnejše evropske političarke, nemške kanclerke Angele Merkel, da naj državi storita več za uskladitev njunih proračunov z evropskimi pravili.
Merklova je namreč v intervjuju za nemški nedeljski časnik Welt am Sonntag pozvala Italijo in Francijo k dodatnim reformam, potem ko je Evropska komisija prejšnji teden ocenila skladnost proračunov članic območja evra s paktom o stabilnosti in rasti, ki opredeljuje evropska proračunska pravila, ter Italijo in Francijo izpostavila kot državi s tveganji.
Po besedah Merklove je komisija postavila rok, do katerega morata Francija in Italija predstaviti dodatne ukrepe. »To je upravičeno, saj sta obe državi sredi procesa izvajanja reform. A komisija je tudi jasno povedala, da kar je na mizi, ni dovolj. S tem se strinjam,« je še zatrdila nemška kanclerka in s tem sprožila val burnih odzivov in kritik.
Na odzive vpletenih držav ni bilo treba dolgo čakati. Visoki italijanski državni uradniki so se na besede nemške kanclerke ostro odzvali, podsekretar za evropske zadeve na zunanjem ministrstvu Sandro Gozzi je v izjavi za medije zapisal: »Italijanska vlada si nikoli ne bi dovolila dajati opazk o članici Evropske unije in Nemčijo prosimo za enako spoštovanje.« Merklovi je ob tem priporočil, da naj se osredotoči na potrošnjo v Nemčiji, pomanjkanje investicij ali njena neravnovesja v plačilni bilanci. »To bi bil pomemben prispevek Berlina, na katerega Evropa že dolgo čaka, a se do zdaj ni zgodil,« je še predlagal podsekretar Gozzi. A predsednik vlade Matteo Renzi je prejšnji teden državo zadolžil za dodatnih 4,5 milijarde evrov in s tem se povečal luknjo v državnem proračunu, prav tako se vztrajno veča nezaposlenost, tako da mnogi analitiki Italijo svarijo, da je na robu prepada.
Podobno ostri in kritični do Merklove so bili tudi v Parizu. Finančni minister Michel Sapin je dejal, da so bile opazke Merklove najbrž namenjene članom njene lastne stranke, Krščanske demokratske unije (CDU), ki bo imela ta teden v Kölnu letni kongres. »V Franciji ne izvajamo reform, da bi ugodili temu ali onemu evropskemu voditelju, temveč zato, ker so nujne za Francijo,« je poudaril v odzivu na francoski televiziji. Dodal je, da ima Nemčija svoje težave, od slabih cest do nizke rodnosti. »V Nemčiji število prebivalstva upada iz leta v leto,« je pikro pripomnil minister in dodal: »Čez deset ali 20 let bomo zaradi tega mi na boljšem, Nemčija pa je danes v boljšem položaju zaradi reform, ki jih je izvedla pred desetletjem.«
Nejevoljo med partnerji je hitro poskusil zgladiti nemški finančni minister Wolfgang Schauble. »Italija je pred nekaj dnevi sprejela veliko reformo trga dela, Francija pa je pospešila tempo pri uresničitvi prepomembnih reform,« je poudaril Schauble. A je prvi mož nemških financ takoj zatem poudaril, da je treba evropske zaveze o skladnosti proračuna in primanjkljaju spoštovati, saj je to poudarila tudi Evropska komisija.
Francija in Italija sta prvi evropski državi, ki sta se uprli pretiranemu varčevanju in stavita na dodatno zadolževanje za oživitev gospodarstva. Slovenija medtem ostaja zvesta politiki varčevanja, kar je že ob nastopu funkcije poudaril finančni minister Dušan Mramor.
