Mama Ivana in oče Rajko s hčerko Dejano se živo spominjajo tistega usodnega dne, ko je ulice začela zalivati voda. Sprva nedolžni centimetri blatno umazane vode so v nekaj urah narasli v mogočno reko.
Skupaj naj bi bilo v majskih poplavah v Srbiji porušenih več kot 300 hiš, več kot 15.500 objektov je uničenih. Za najbolj prizadete predele so namenili več kot 30 milijonov evrov. »Ko je začelo poplavljati, smo pohiteli v trgovino. Nakupili smo zaloge hrane, predvsem konzerve in pitno vodo za daljše časovno obdobje. Nismo namreč vedeli, koliko časa bomo ujetniki lastnega stanovanja in kaj vse naš še čaka,« spomin za Svet24 strne Ivana.
Z družino že enajst let živi v petem nadstropju bloka v središču mesta. Tam, kjer danes rastejo drevesa, je pred pol leta vladalo apokaliptično stanje. »Dva dneva smo bili zaprti v tem majhnem stanovanju brez vode in elektrike,« prve dni opiše gospa Sjekloća. Hčerka Dejana si bo poplave še posebno zapomnila, saj so ji za vedno odnesle zvestega kosmatega prijatelja Baka. Psa so iz poplavljenega stanovanja odpeljali k prijateljem na posestvo v okolico Obrenovca. »Mislili smo, da bo tam na varnem, vendar so ravno tisti predel prizadeli največji vodni valovi. Bak se je rešil, vendar se je med plavanjem nabodel in za posledicami tetanusa, točno na moj rojstni dan, umrl,« objokana pojasni Dejana. S pomočjo Društva za zaščito živali Beta so v svojo družino dobili novega, mlajšega Baka, ki je prvemu čisto podoben.
Čeprav bo njihov kraj vedno ostal žrtev preusmerjene vode treh rek, saj ostaja prioriteta zaščita predela novega Beograda, so v domačem okolju srečni. »Mi tukaj ostajamo, vendar razmišljamo, da bi si kupili kakšen majhen vikend, nekoliko višje, kamor bi se lahko zatekli v primeru novih poplav,« v en glas pojasnijo člani družine. Dejansko število žrtev nikoli ne bo znano, saj o tem oblast ne poroča. Kot nam povedo sogovorniki, so mesto zaprli za javnost in nadzirali nekatera območja izven naseljenega predela, kjer je v vikendih ali na poljih umrlo kar nekaj ljudi. »Sosed je po skoraj dveh mesecih našel truplo svoje žene, ki je padla iz čolna, in nekaj metrov stran še moškega, ki se je utopil. Samo to sta dve žrtvi, ki jih v statistiki mrtvih niso nikoli zabeležili,« dodaja Ivana. Naši gostitelji nam povedo, da je bil odnos reševalnih enot izredno žaljiv, saj se na nekatera območja niso odpravili, z izgovorom, da nimajo primerne obutve. Obrenovac, ki je bil včasih znan kot turistična destinacija in kraj, kjer so imeli najmodernejšo termoelektrarno na Balkanu, se je s poplavami zapisal na »krvavi zemljevid« naravnih katastrof.
Vendar optimizem ostaja, in kot je nekdo zapisal na zid ob reki: »Obrenovac, moj kraj – tudi tako porušen je meni najlepši.«Družina Sjekloća je v času poplavljanja v svoje majhno blokovsko domovanje sprejela še nekaj sorodnikov. Po dveh neprespanih nočeh so tudi oni morali zapustiti dom in kraj. »Tudi naša hiša je še danes popolnoma prazna. Večina objektov v mestu je še vedno premočenih in v številne se ljudje ne morejo vseliti. Letošnje poletje nam zaradi padavin ni kaj dosti pomagalo. Zdaj čakamo pomlad in upamo, da bo prinesla kaj sonca,« je povedal glava družine Rajko Sjekloća, ki se je ob našem obisku ravno vrnil iz službe, in dodal: »Še danes prihaja pomoč. Ravno te dni v kulturnem domu delijo pomoč za otroke, jutri pa bo na vrsti bela tehnika. Zdaj, ko se obnavlja, potrebujemo predvsem pohištvo. Najmanj pomoči je vedno prišlo s strani Rdečega križa.« Se pa kljub vsemu življenje v Obrenovac počasi vrača. »Naš domač kraj bo živel naprej, morda v nekoliko drugačni podobi. Mnogi lokali bodo ostali večno zaprti ali jih bodo prodali, saj je škoda nepopravljiva,« pove Ivana.
