Pretekli ponedeljek so v Združenih državah Amerike potekale kongresne volitve, ki so po pričakovanjih kot zmagovalca naplavile republikansko stranko, Baracka Obamo in njegove demokrate pa kazensko poslale v kot.
Pred Obamo so tako najtežji dnevi njegovega predsednikovanja. Odkar je to funkcijo prevzel leta 2008, mu raziskave javnega mnenja napovedujejo le še 40 odstotkov podpore. Verjetno so republikanci prav zato prvič po letu 2006 prevzeli nadzor nad zgornjim domom – senatom, ki so ga prav takrat, v podobnem razpletu, republikanskemu predsedniku Georgeu Bushu ml. spodnesli demokrati. Bush je bil tedaj prisiljen izvesti nekaj ključnih rošad v predsedniškem kabinetu in prirezati peruti svojim »vojnim jastrebom«. V ozadje se je tedaj umaknil ameriški podpredsednik Dick Cheney, svoj stolček pa je izgubil tudi minister za obrambo Donald Rumsfeld.
Skrajno konzervativni kongresnik Paul Gosar je slovenskega rodu.
O jakosti nezaupnice Obami priča demokratski poraz v treh zveznih državah, ki so Obamo na predsedniških volitvah med prvimi »lansirale« v Belo hišo. Govora je o Severni Karolini, Koloradu in Iowi. Demokratom pa so podporo odrekli celo v Illinoisu, kjer je Obama kot kongresnik začel svojo kariero. Volivci so namreč demokratskega guvernerja zamenjali z republikanskim in to kljub temu, da je demokratski kandidat v kampanji užival aktivno podporo samega Obame.
Povrhu so republikanci uspeli povečati svojo prednost tudi v predstavniškem spodnjem domu, kjer so dobili osem dodatnih predstavnikov. Analitiki zato pričakujejo, da bo Obama zadnji dve leti svojega mandata precej oslabljen, to pa bo verjetno vplivalo tudi na ameriško zunanjo politiko. Po pričakovanjih bodo republikanci pod vodstvom senatorja Johna McCaina spomladi prevzeli senatni komite za oborožene sile. Jastrebovski McCain bi zato lahko postal slaba novica za mednarodno skupnost, saj redno kliče po srditejšem odgovoru na mednarodne krize, ali glede državljanske vojne v Siriji ali te v Ukrajini.
»Predsednika bomo zasuli s predlogi zakonov, vse dokler ga ne utrudimo.«
Med bolj trivialnimi zanimivostmi je tudi izvolitev kongresnika Paula Gosarja iz zvezne države Arizona. Gosar je namreč slovensko-baskovskega porekla, po političnem prepričanju pa se ga prišteva med skrajno desno frakcijo republikancev – tako imenovane čajankarje. Čeprav je ponosen na svojo priseljensko poreklo, močno nasprotuje imigraciji, glede nje je izjavil: »Močno verjamem, da moramo nemudoma poostriti varovanje naših meja in nasprotovati amnestiji za vse, ki očitno kršijo našo zakonodajo.« Med drugim je predlagal zakon, ki bi odvzel pravico državljanstva otrokom nedokumentiranih priseljencev. Kot čajankar je seveda močan zagovornik pravice do nošenja orožja, glede vprašanj splava pa je izjavil, da »ta poseg v najkrutejši maniri ropa svet človeškega življenja«.
Volitve so politični analitiki medtem komentirali kot oropane vsebine. Na njih so se seveda zvrstile dežurne teme legalizacije marihuane, vprašanja splava in višje minimalne plače, a so se na koncu izpele v vulgarno nezaupnico demokratskemu predsedniku Obami. Analitik Ben Casselman je volilni duh kongresnih volitev jedrnato povzel v kratkem čivku: »Volivci si torej želijo višje minimalne plače, uzakonjenje kajenja trave in dostopnost splava – nato pa volijo republikance.«
