"Da so voditelji in ministri osmih držav sedli za skupno mizo, je znak, da so pripravljeni sodelovati. Iz tega želimo narediti delovni proces, saj nas čaka še veliko dela," je dejala Merklova na novinarski konferenci po zaključku srečanja, ki se ga je udeležila tudi slovenska premierka v odhodu Alenka Bratušek. "Naš skupen cilj je jasen: Želimo Zahodni Balkan v EU. To je v našem gospodarskem in geopolitičnem interesu," pa je poudaril predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Po njegovih besedah se EU zaveda, da reforme v posameznih državah potekajo različno hitro, se pa dogajajo. "Prepričan sem, da sta tesen dialog in partnerstvo ključ do tega, da pripravimo države na članstvo v uniji," je še dejal. Dodal je, da komisija spodbuja in spremlja države na poti v unijo, da pa je odgovornost za napredek v rokah držav. Povedal je še, da so se danes osredotočili na to, kako okrepiti sodelovanje v regiji. Ocenil je, da je na območju preveč sivih lis v transportni in energetski mreži, zato je treba pospešiti investicije v infrastrukturo, tudi s posojili mednarodnih institucij. "Države je treba približati drugo drugi, da se bodo lahko približale EU," je dejal. Državam je obljubil novo pomoč EU, in sicer 12 milijard evrov med letoma 2014 in 2020. Albanski premier Edi Rama, ki je bil na novinarski konferenci predstavnik vseh povabljenih držav, je dejal, da gre za pomemben trenutek za Zahodni Balkan, česar se zavemo, če se spomnimo vsega prelivanja krvi na območju v zadnjih stotih letih. Letošnje leto je po njegovem prvo v stotih letih, ko na območju ni nobenega konflikta. Izrazil je zadovoljstvo, da so se dogovorili, da bodo tovrstna srečanja redna. "Veliko bo še treba storiti. Prepričani smo da lahko tudi mi pomagamo Evropi, ne le Evropa nam. Lahko pomagamo oživiti evropske ideale v svetu s toliko težavami," je poudaril Rama.
Rešiti je treba odprta dvostranska vprašanja
Voditelji držav Zahodnega Balkana, Slovenije in Hrvaške so ob zaključku konference sprejeli deklaracijo, v kateri so poudarili, da je za boljše sosedske odnose in večjo stabilnost v regiji treba kar najhitreje rešiti odprta dvostranska vprašanja. Zavzeli so se tudi za okrepitev medsebojnega sodelovanja in se strinjali, da je nujno okrepiti boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Zavezali so se tudi k tesnejšemu sodelovanju na področju energetike. Vse države Zahodnega Balkana trdno verjamejo, da je njihova prihodnost v EU, nemška vlada pa poudarja, da bodo vse države v regiji imele možnost vstopa v EU, če bodo izpolnile postavljene pogoje, še piše v deklaraciji. V deklaraciji se udeleženci današnjega srečanja še strinjajo, da bo tokratna konferenca predstavljala okvir za prihodnja štiri leta, napredek pa bodo pregledali na naslednji tovrstni konferenci, ki jih bodo pripravljali vsako leto do leta 2018. Naslednjo konferenco bo prihodnje leto gostila Avstrija.
