Problem Jožeta Žiberne in Sonje Zore so vodovodne cevi in pravkar povezana kanalizacija. Trdita, da sta bila njuna soseda na kanalizacijo priklopljena na občinske stroške. Komunalno podjetje Vrhnika naj bi vsakemu od njiju izkopalo traso in položilo cevi do priključka, ki je kar 30 oz. 35 metrov oddaljen od glavne trase, na katero se sicer lahko priklopijo navadni smrtniki, pri tem ena od hiš naj sploh ne bi plačala komunalnega priključka, povrhu pa je v izkopu dobila še vodovodno cev.
Z Jožetom smo se sprehodili na Komunalno podjetje Vrhnika, kjer so pisarne ob našem prihodu takoj završale. Od Andreja Trevna, vodje kanalizacije in vodovoda, je Jože zahteval naročilnico za omenjena dela, vendar je Treven ni želel posredovati. »Vložite uradni zahtevek!« so se glasila navodila, kar smo tudi storili, na presenečenje preostalih zaposlenih, ki se jim je tovrstna praksa zdela povsem nova.
Naš novinar je nato nemudoma prejel klic od župana Ocepka, ki ga je oštel, češ – zakaj ni prišel najprej k njemu. Podvizali smo se na občino, kjer pa je bil župan z nami pripravljen govoriti le pod pogojem, da Jože in Sonja pri tem nista navzoča. Razložil nam je, da sta sporni hiši priključke neposredno do vrat dobili, ker je bila trasa, na kateri so položeni, nekoč cesta, zato je še vedno pojmovana kot javno dobro. Resda je »cesta« bolj podobna gozdnemu vleku in res se je medtem asfaltirala povsem druga cestna trasa, a pravila so pravila, zagode župan. Ko smo ga pobarali, zakaj se sporni hiši nista priključili na glavni trasi kanalizacije, ki poteka pod asfaltom in na kateri so zanju predvideli pozneje zapečateni priključek, je župan zaščitniško do svojih občanov pojasnil, da je bil to kiks projektanta. Hiša ima namreč priključke na povsem drugi strani neba in za gospodinjstvo bi to predstavljalo prevelike stroške, je dobrodušno povedal.
Omenjeno gospodinjstvo naj bi sicer imelo vrsto finančnih preglavic, kljub temu pa se v njegovem skednju skriva športni avto višjega ranga. Očitno so finančne težave gospodinjstva takšne, da si ne more privoščiti izgradnje garaže in rušitve skednja, ki meji tako blizu na cesto, da ta ne more dobiti statusa javnega dobrega. Posledično sta Jože in Sonja ostala brez odseka asfaltirane ceste, ki bi jima sicer po vseh pravilih pripadal. Prav tako pa zaradi ožine do njune hiše ne morejo tovorna vozila, saj so preširoka, da bi se izmuznila mimo skednja.
Sonja je obupana, župana obtožuje, da ščiti in privilegira svoje daljno sorodstvo, ki biva v tej hiši. Župan Ocepek to odločno zavrača, z besedami, da je sorodstvo res daljno in da se z njimi nima priložnosti srečati niti na družinskih dogodkih. Sonja temu ne verjame, nad kvaliteto svojega bivanja v Občini Borovnica je povsem obupala; županu je celo zažugala, da bo hišo podarila družini Jelke Strojan, sama pa se bo s svojim partnerjem preselila v bolj poštene kraje!
