Na zadnjo oktobrsko nedeljo bodo ob 3. uri ponoči bodo naši pametni telefoni poskrbeli, da se bo prikaz časa spremenil v 2. uro. Za prikaz točnega časa na stenskih urah pa bomo morali poskrbeti sami in zavrteti urni kazalec eno uro nazaj. V nedeljo bomo torej pridobili eno uro spanca več.
Sprememba v nastavitvi ure, ki se izvaja dvakrat letno, in sicer spomladi in jeseni, se izvaja v številnih državah po svetu, čeprav obstajajo tudi države, kjer ure ne premikajo, to so na primer Islandija, Japonska, Kitajska in Rusija.
Zakaj premikamo uro?
Ideja o premiku časa je nastala po drugi svetovni vojni, prvi so jo implementirali v Nemčiji. V Sloveniji urne kazalce na poletni in zimski čas nastavljamo od leta 1983. Glavni namen prehoda na poletni čas je bilo varčevanje. S podaljšanjem dneva za eno uro poleti porabimo namreč manj umetne svetlobe, saj izkoriščamo naravno, medtem ko nam premik ure za eno uro nazaj jeseni zagotovi več dnevne svetlobe na zimska jutra. S tem pa se na žalost prikrajšamo za eno uro več dnevne svetlobe popoldan in se tako dan pozimi zdi kratek.
V Evropski Uniji so se pojavile težnje, da bi s premikanjem ure prenehali
V letu 2018 je potekalo javno posvetovanje na ravni EU, v anketi je sodelovalo 4,6 milijona državljanov. Kar 84 odstotkov udeležencev se je izreklo v prid ukinitvi premikanja ure. Marca lani je bila predstavljena pobuda evropskih poslancev za ukinitev premikanja ure, vendar napredka ni bilo. Uro bomo premikali še vsaj dve leti, saj je Evropska komisija že pred leti v uradnem listu EU objavila razpored poletnega časa do leta 2026.
Države članice naj bi se same odločile pri katerem času bi rade ostale, zgolj zimskem ali zgolj poletnem, pri čemer so nastala nesoglasja. Slovenska vlada je bila bolj naklonjena zimskemu času, v anketi sodelujoči Slovenci pa so izrazili višjo podporo poletnemu času. Na Hrvaškem pa na primer vlada zagovarja stalni poletni čas, saj bi to imelo pozitiven vpliv na turizem.
Nekateri strokovnjaki priporočajo stalni zimski čas, saj naj bi bil bolj usklajen z našim naravnim ritmom oziroma biološko uro, drugi pa zagovarjajo poletnega, saj pozimi zaradi premalo sončne svetlobe ljudem primanjkuje vitamina D, zaradi premalo izpostavljenosti dnevni svetlobi pa se lahko poslabša tudi duševno zdravje.
