Na slovenskem nepremičninskem trgu se je, kot v poročilu ugotavlja GURS, v prvi polovici letošnjega leta nadaljeval trend upadanja števila kupoprodaj vseh vrst nepremičnin, njihove cene pa so ponovno zrasle. V primerjavi z drugo polovico leta 2021, ko je število transakcij z nepremičninami po epidemiji doseglo vrh, je bilo število kupoprodaj stanovanjskih nepremičnin in zazidljivih zemljišč v prvi polovici letošnjega leta manjše že za okoli 45 odstotkov.
Večina si nakupa ne more privoščiti
Število kupoprodaj stanovanjskih nepremičnin je v prvem polletju leta 2022 znašalo 9071, od tega 5359 stanovanj, v prvem polletju letošnjega leta pa le še 5349, od tega 3214 stanovanj. Nadaljnje upadanje števila transakcij gre po eni strani pripisati premajhni ponudbi novih stanovanj in rabljenih stanovanj na boljših lokacijah, po drugi strani pa precenjenosti rabljenih stanovanj na slabših lokacijah oziroma slabše kakovosti. Predvsem pa je dejstvo, da si večji del populacije oziroma tisti, ki rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, tržnega nakupa stanovanja oziroma stanovanjske hiše sploh ne more več privoščiti.
Bogatejši sloj dviguje cene
V prvem polletju 2024 se je srednja cena (mediana) rabljenega stanovanja na ravni države povzpela na 2890 €/m2 in je v primerjavi s prvim polletjem 2023 večja za rekordnih 340 €/m2. Ob še vedno nezadostni ponudbi novih stanovanj v največjih mestih je glavni razlog za rast cen še zmeraj veliko plačilno sposobno povpraševanje bogatejšega sloja, ki pri nas presežke denarja v največji meri vlaga v stanovanjske nepremičnine.
Sprememb trenda cen ni pričakovati
V prvi vrsti to povpraševanje, poleg rekordnih prihrankov prebivalstva, v zadnjem času povečuje zniževanje obrestnih mer za stanovanjska posojila, ki znižuje stroške financiranja nakupov nepremičnin s krediti. Kot pravi GURS, vsaj v bližnji prihodnosti večjih sprememb trendov cen nepremičnin v Sloveniji ni pričakovati, če ne bo večjih domačih gospodarskih ali novih zunanjepolitičnih pretresov, ki bi vplivali na naše gospodarstvo.
