V Sloveniji imamo zelo strogo zakonodajo, ki ureja uporabo brezpilotnih zrakoplovov; kukanje na zasebna območja je tako že nekaj let prekršek, kar je dobrodošlo zlasti v primerih, ko lastniki dronov prestopijo meje zdravega okusa. Seveda nimajo kar vsi lastniki nespoštljivih namenov, so pa med njimi tudi precej veliki predrzneži, ki s svojim ravnanjem posegajo v intimo ljudi. Tokrat delimo z vami zgodbo bralke Vanje, s katero smo se odpravili na lov za nepridipravom in ugotovili, kako so te stvari urejene v praksi.
»S soprogom sva se sproščala v masažnem bazenu, ko je prek visoke žive meje zaplul dron. Ni bil majhen, to nikakor ni bila otroška igračka, temveč večja mašina, in poletela je na skriti del zasebne površine ter obstala približno pet metrov nad najinima glavama. Ali prav vidim, sem dregnila moža in si z dlanmi urno prekrila prsi, saj sva se v mehurčkih namakala gola. Domači kotiček za velnes je bil doslej varen prostor, kjer sva se lahko sproščala v popolni zasebnosti, zdaj pa je ta predrzna leteča nadloga grobo posegla v najino intimo. In nikamor se ni premaknila. Brnela je in opazovala najino zadrego, ki se je mešala z občutkom ogorčenja. Če ne bi bila gola kot hrenovka, bi skočila iz bazena in preklemanski dron sklatila na tla, tako pa sem spustila pogled in čakala, da se naveliča opazovanja. Ali celo snemanja?! 'Kdo se zabava ob pogledu na dva nagca? Naju pozna?' sem se jezila, ko se je zrakoplov vendarle premaknil, poletel okoli hiše in izginil v neznano. Mož se je pognal iz vode, navlekel nase hlače, stekel na teraso in s pogledom prečesaval okolico. Nikjer ni bilo sledu o dronu ali njegovem upravljavcu,« nam je zaupala bralka, besna ob misli na neznanca, ki si je dovolil poseči v njeno in soprogovo zasebnost. Če bi šlo zgolj za prelet soseske, se nikakor ne bi razburjala, pove, v njunem primeru pa se je brezpilotni zrakoplov spustil na zasebno parcelo in iz kratke razdalje tešil svojo radovednost. »Nedopustno!«
##IMAGE-418342##
Na lov za predrznežem
Drži, zagotovo nedopustno, kaj pa kaznivo? Seveda, a tu se zadeva nekoliko zakomplicira. Potem ko nam je Vanja zaupala svojo zgodbo, smo se obrnili na policijo, zanimalo nas je namreč, kako lahko v takšnih primerih ukrepajo osebe, ki so jih opazovali in morebiti snemali tujci. Izvedeli smo, da gre za občuten poseg v zasebnost, ki v primeru snemanja pomeni kaznivo dejanje in se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
»Pregon za kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja se začne na predlog, ki ga na pristojni policijski postaji ali na pristojnem državnem tožilstvu vloži prizadeta oseba. V konkretnem primeru torej pozivamo oškodovanca, da podata prijavo na pristojni policijski postaji,« je predlagal predstavnik Policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete in pojasnil, da bo po prijavi policija storila vse, da upravljalca izsledi. »Občane pozivamo, da naznanijo tovrstna kazniva dejanja in s tem preprečijo izvajanje novih kaznivih dejanj. Storilce je mogoče ob opisanih okoliščinah izslediti le s hitrim ukrepanjem.«
Med teorijo in prakso
No, roko na srce, hitro je ukrepal že Vanjin mož Goran, ko se je pognal iz bazena, a kaj, ko jo je v teh nekaj sekundah elektronski opazovalec podurhal kdo ve kam. Če bi bil dron še v dosegu njegovega pogleda, bi sedel v avto in se odpravil za njim, tako pa je z roko nad očmi le nemočno pogledoval v nebo. In kako bi potem radovedneža izsledili na policiji, četudi bi ga prijavili v najkrajšem času? Glede na to, da je dron že zapustil območje, pa tudi v naslednjih dneh se ni več pojavil, se bolj kot ne zdi, da se lahko glede njegovega lastnika gladko obrišemo pod nosom. Na policiji sicer pojasnjujejo, da je prijava vseeno priporočljiva, saj pristojna policijska enota morda že razpolaga s podobnimi prijavami in bi opis drona ter druge okoliščine lahko pomenili koristno informacijo. »Hmm, v teoriji se morda sliši obetavno, v praksi pa je jasno le, da se zdajle nekdo povsem brez posledic zabava ob posnetku gole debeluške, ki v rokah pestuje kipeče dojke! Prekrasno, res! Saj ne vem, ali naj se smejim ali jočem,« je zmajala z glavo Vanja, Goran pa je pripomnil, da se že nekaj dni igra detektiva, če bi morebiti našel lastnika med sosedi in bližnjimi prebivalci. Žal brez uspeha. »Kot bi se vdrl v zemljo!«
Izmuzljivi tudi za roko pravice?
In kakšne bi bile posledice, če »voajerski« upravljavec drona ne bi bil tako spreten in bi na njegova vrata potrkala policija? Hja, pa smo spet tam. Področje prekrškov z brezpilotnimi zrakoplovi natančno ureja posebna komisijska uredba (Uredba o izvajanju izvedbene uredbe Komisije (EU) o pravilih in postopkih za upravljanje brezpilotnih zrakoplovov), a se vseeno zgodi, da je veliko postopkov zaradi pomanjkanja dokazov ustavljenih. Policija in občinski redarji lahko pravzaprav ukrepajo le v določenih primerih, ko denimo pilot nima opravljenega usposabljanja in registracije. Policija je pristojna tudi za primere, ko kršitelji letijo nad določenimi prepovedanimi ali omejenimi območji, ki pa, kot kaže, ne zajemajo zasebnih površin: »V pristojnosti policije so geografska območja, ustanovljena zaradi zagotavljanja jedrske varnosti in jedrskega varovanja, obrambnih interesov, izvajanja nalog policije, ter območja, ustanovljena zaradi potreb varovanja, kjer varovanje zagotavljajo zavezanci za obvezno organizacijo varovanja.«
Na papirju imamo torej zakonsko določene omejitve za brezpilotne zrakoplove in precej visoke globe za prekrške, ki za fizične osebe znašajo od 200 pa do 2.500 evrov. Kako pa kršitelje lovijo v praksi? Preverjanje aktivnih pilotov na kraju samem nemara za organe pregona ne pomeni večjih težav, precej zahtevnejša pa je zagotovo izsleditev zrakoplovov, ki si ogledujejo zasebna območja s sumljivimi nameni, nato pa se za njimi v le nekaj sekundah izgubi vsaka sled.
---
Droni so postali zelo priljubljena oblika kratkočasne dejavnosti, ki pa je še zdaleč ne gre jemati tako zlahka, kot denimo spuščanje zmaja. V Sloveniji namreč velja evropska ureditev, ki konkretno omejuje letenje brezpilotnih zrakoplovov, tudi tistih za domačo uporabo, ki ne sodijo v kategorijo igrač. Poleg tega, da je treba opraviti registracijo in usposabljanje, preleti v naseljenem, urbanem okolju zahtevajo obvezno najavo leta pri Javni agenciji za civilno letalstvo in soglasje vseh lastnikov zemljišč, ki jih nameravate preleteti. V tem primeru lahko dron, težak do 500 gramov, leti do višine 50 metrov, prelet pa se lahko izvaja izključno podnevi. Pa sploh lahko letite kar tako, za razvedrilo, kadar vas pač zgrabi želja? Lahko, a le znotraj mej lastnega zemljišča, pod višino 50 metrov ali v popolnoma nenaseljenem in neobljudenem okolju, seveda s predpostavko, da ste poskrbeli za registracijo in usposabljanje. Popolnoma brez omejitev se z dronom ne smete kratkočasiti, saj se hitro znajdete v kršenju zakonodaje, nad katero bdijo policija, Javna agencija za civilno letalstvo in občinska redarstva.
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Jana.
