Zavzemajo se za sprejem krovnega zakona o gorski reševalni službi
V GRZS se zavzemajo za sprejem krovnega zakona o gorski reševalni službi, kot ga imajo slovenski gasilci. Gorski reševalci namreč ne rešujejo samo v gorah, ampak tudi na vseh težko dostopnih krajih, na primer v gozdarskih delovnih nesrečah, poudarjajo. Izjemno pomembna je tudi vloga gorskih reševalcev pri vseh naravnih nesrečah, kar se je pokazalo tudi pri lanskih poplavah. "Obseg reševanja GRZS se v zadnjih letih ves čas povečuje in je doseglo stopnjo, ki nujno potrebuje tudi ustrezno zakonsko ureditev," so zapisali.
Poudarili so še, da bodo gorski reševalci svoje delo še naprej opravljali prostovoljno, vendar je njihovo delo nevarno in zahteva vrhunsko usposobljenost, opremo in stalna izobraževanja. "Slovenija ima več kot 600 aktivnih, vrhunsko usposobljenih in ustrezno opremljenih gorskih reševalcev, ki lahko v najzahtevnejših razmerah priskočijo na pomoč vsem, ki pomoč potrebujejo," so poudarili.
Zakon bi med drugim uredil pravico do počitka
"Zakonska izhodišča smo v okviru GRZS že pripravili in naše izzive naslovili na pristojna ministrstva. Pogovori potekajo, dogovorjen je obisk pri predsednici državnega zbora, v nadaljevanju pa so predvideni tudi pogovori s poslanskimi skupinami v DZ," so zapisali.
Zakon bi med drugim naslovil ureditev razmerij med državo, GRZS in društvi gorske reševalne službe (GRS). Hkrati bi naslovil zagotovitev pravne podlage za opredelitev zdravstvenih, izobraževalnih in drugih pogojev za pridobitev statusa gorskega reševalca in zagotovitev potrebne opreme za gorsko reševanje.
Pomembno je, da zakon naslovi tudi pravico do počitka in pravico do nadomestila plače za čas počitka, so poudarili na GRZS. Pri tem so izpostavili nedavni izjemno zahtevni nočni stenski intervenciji GRS Kamnik, ki je trajala do jutranjih ur, vendar so morali gorski reševalci zjutraj takoj po akciji v službo. Delodajalec je namreč upravičen le do nadomestila plače za čas intervencije.
V zakon bi zajeli še ureditev statusa gorskih reševalcev specialistov in zagotovitev prostorov za delovanje društev GRS in ureditev lastništva prostorov. Z njim bi zagotovili tudi zdravila za zdravnike gorske reševalce in uredili reševanje udeležencev športnih, turističnih in drugih prireditev v gorskem svetu. Nekateri organizatorji gorskih tekov namreč ne zagotavljajo ustreznega plačanega dežurstva na svojih prireditvah in v primeru poškodbe ali nesreče udeležencev prireditve kličejo na številko 112.
Največ težav povzroča vsakoletno povečanje števila intervencij
Poleg težav financiranja dejavnosti, ki mu botruje vsakoletno povečanje števila intervencij in podražitve nezgodnih zavarovanj za gorske reševalce, je po navedbah GRZS velik izziv tudi prostorska stiska oziroma neprimerni prostori posameznih društev gorske reševalne službe v posameznih društvih, kot so GRS Kranj, GRS Bohinj in GRS Škofja Loka in realizacija povečanja normativnega števila gorskih reševalcev s 430 na 600.
Letos so gorski reševalci od 1. januarja do 4. septembra posredovali 470-krat. Od tega je GRS Bohinj, ki je eno izmed najbolj obremenjenih gorsko reševalnih društev v Sloveniji, z največ intervencijami, posredovala 74-krat. Tujce so v tem obdobju reševali 235-krat, državljane Slovenije pa 239-krat.
Število posredovanj je po podatkih GRZS primerljivo s preteklimi sezonami, lani je bilo v istem obdobju sicer nekaj več nesreč, in sicer 505. Število reševanj v gorah in na težko dostopnih terenih sicer vsako leto narašča, trend naraščanja pa je opazen že zadnjih 10 let. To rast pripisujejo večjemu število obiska gora.
Glede na okoliščine nesreč še vedno prevladujejo nesreče zaradi zdrsa, nepoznavanja terena in telesne nepripravljenosti. Prevladujejo reševanja nepoškodovanih, ko obiskovalci gora omagajo ali zaidejo.
