Na ptujskem vrtu semen v Infrastrukturnem centru Ptuj je Kmetijski inštitut Slovenije priredil Dan slovenskih sort, kjer so predstavniki inštituta s člani različnih nevladnih organizacij ali entuziasti s področja ohranjanja in izmenjave semen govorili o pomenu in možnosti ohranjanja avtohtonih semen.
Črtomir Goznik
Selekcijsko-poskusni center Ptuj je bil središče razvoja semenarstva v podjetju Semenarna Ljubljana, ki je v letu 2022 prešel pod okrilje Kmetijskega inštituta Slovenije.
»Semena so bogastvo naroda in dežele,« je poudarila Irena Rotar, aktivistka s področja samooskrbe in pobudnica Štafete semen – izmenjave semen, ki živi že 12 let. Rotarjeva, ki je soustanoviteljica gibanja in gonilna sila združenja Ekoci – Ekološke civilne iniciative, opozarja, da smo izgubili že 80 odstotkov semen in da je naloga vseh, da preostalih 20 odstotkov semen ohranimo. Še posebej v luči neodvisnosti, samooskrbe pa tudi prihodnosti nas vseh. Semenske korporacije so pogosto lastniško povezane s proizvodnjo zaščitnih sredstev in gnojil, nekatere celo s proizvodnjo zdravil za ljudi in živali.
Mojca Vtič
Irena Rotar, neodvisna aktivistka samooskrbe in gonilna sila projekta Štafeta semen.
»Gre za vlak kapitala, ki vse peha v pogubo,« slikovito pove Rotarjeva. Dodaja pa, da ta vlak podpira tudi politika oziroma kapital narekuje smer politiki. »Naši predniki so delovali po načelih biodinamike, permakulture torej, v sožitju in v skladu z naravnimi smernicami. Če bi politika želela pravi zeleni prehod, bi se zavzemala za tovrstne načine pridelave hrane, žal pa tovrstnega načina ne poganja kapital.« Za ohranjanje semen in samooskrbe na naravi prijazen način se zavzemajo manjši pridelovalci in vrtičkarji, pravi. Ti negujejo bogato raznovrstnost rastlinja, prizadevajo pa si, da bi se povezali tudi s Kmetijskim inštitutom Slovenije, ki je eden izmed skrbnikov genske rastlinske banke.
Na Ptuju skrbijo za 45 sort vrtnin
Ohranjajo oziroma izvajajo vzdrževalno selekcijo semena, žlahtnijo ga oziroma pridobivajo za prodajo v Infrastrukturnem centru Ptuj, nekdanjem selekcijsko-poskusnem centru. »Na 38,7 hektarja zemljišč izvajamo vzdrževano selekcijo za 45 sort vrtnin. To število želimo še povečati,« je dejal vodja centra Darko Vernik. Letos so tako že postavili dodaten rastlinjak, v prihodnje načrtujejo tudi postavitev namakalnega sistema, za mokra leta, kot je tudi letošnje, pa bi potrebovali še osuševalne jarke. O pomenu lokalnih semen sogovornik pravi: »Vrednost lokalnih semen je v okusu, prilagojenosti okolju. Želim si, da bi jih znali obdržati. Zato apel potrošnikom in drugim, da iščejo lokalno pridelano zelenjavo, po možnosti lokalne, domače sorte, kajti prednost in vrednost tovrstne hrane je zagotovo kakovost.«
Mojca Vtič
