Ko so indici jasno nakazali, da je blato na Pohorju ptujsko, je vodstvo občine direktorju komunale Janku Šircu zaščitilo hrbet. Mestni svetniki, ki so bili z opozorili glasni, pa so prejeli pozdrave Širčevih odvetnikov. Zadeva bo za večno ostala brez epiloga, saj pravna država sodi le igralcem, ne pa tudi režiserjem zgodbe. V začetku leta je sicer eden od vpletenih, ki je prevoznikom kazal mesto, kam naj blato odložijo, krivdo priznal, sodišče mu je naložilo kazen vikend zapora.
Nepregledni, nejasni in pomanjkljivi predpisi
Po burnem dogajanju na Ptuju je ravnanje s komunalnim blatom pod drobnogled vzelo računsko sodišče, ki je v prvi vrsti našlo pravno praznino. »Pristojno ministrstvo ni pripravilo predpisov na način, da bi celovito in nedvoumno urejali ravnanje s komunalnim blatom. Nepregledna, nejasna in pomanjkljiva ureditev v predpisih otežuje sledljivost komunalnega blata ter povzroča nejasnosti pri opredelitvi potrebnih ravnanj in odgovornosti,« so opozorili revizorji, ki so pod drobnogled vzeli ministrstvi za okolje in naravne vire, oba resorna inšpektorata ter republiško agencijo za okolje Arso. Poudarili so, da sta ministrstvo in Arso vzpostavila sistem za evidentiranje komunalnega blata in spremljanje ravnanja z njim, vendar ta ne zagotavlja sledljivosti do končne obdelave. »Ministrstvo vodi evidence, ki so javno dostopne. Arso evidence o količinah nastalega, obdelanega in oddanega blata vodi na podlagi evidenc, ki jih komunalna podjetja sporočajo za preteklo leto. Arso tako med letom ne razpolaga z ažurnimi podatki o trenutnih količinah nastalega in obdelanega komunalnega blata. Dejstvo, da je bilo v nekaj primerih komunalno blato, ki je odpadek, puščeno na za to nepredvidenih mestih v okolju, pa nakazuje, da ima sistem slabosti.«
Rešitve dokončne obdelave za količine komunalnega blata, ki nastane v Sloveniji, nimamo. Ko je tujina, v prvi vrsti Madžarska, omejila uvoz, so zazvonili zvonovi, a očitno premalo, da bi v pisarnah na ministrstvu prišli do streznitve. Ministrstvo je namreč po navedbah računskega sodišča samo iskalo prostore za začasno skladiščenje blata in pripravilo podlage za zagotovitev dodatnih zmogljivosti za njegovo obdelavo, ni pa zagotovilo dolgoročne rešitve.
Podatki o blatu v prosti presoji komunalnega delavca
Na računskem sodišču jasno povedo, da ministrstvo, Arso in inšpektorat niso v celoti zagotovili spremljanja ravnanja s komunalnim blatom in nadzora nad ravnanjem s komunalnim blatom. Vodenje podatkov je bilo prepuščeno subjektivni oceni komunalnega delavca, saj ministrstvo ni izdelalo meril, iz katerih bi izhajala vsaj okvirna količina blata, ki nastane po čiščenju odpadne vode na čistilni napravi. »Zaradi tega je bil otežen nadzor nad podatki, ki so jih sporočali upravljavci čistilnih naprav,« so navedli na računskem sodišču in opozorili še na neskladje podatkov – tistih, ki so jih sporočale komunale, in tistih, ki jih je vodil Arso. »Ker se podatki iz obeh zbirk med seboj ne ujemajo, zanesljivi in kakovostni podatki o komunalnem blatu ne obstajajo. To pomeni, da sistem ravnanja s komunalnim blatom ni v celoti ustrezen in pregleden oziroma vsebuje slabosti, ki povečujejo tveganje za nepravilnosti in nedovoljeno puščanje blata v okolju.«
Po novem vozilo s sistemom GPS
Računsko sodišče pričakuje popravljalne ukrepe in odzivno poročilo revidirancev. Dodajmo, da je republiškemu inšpektoratu za okolje po ptujski aferi uspelo v pravno regulativo vključiti dve dopolnitvi. Prva je ta, da mora biti vsaka pošiljka odpadkov opremljena z evidenčnim listom; po starem je veljal skupni evidenčni list. Druga sprememba je, da morajo biti vozila, ki odpadke prevažajo, opremljena s sledilnim sistemom GPS. »Ta na podlagi satelitskega navigacijskega sistema določa točno lego in čas lokacije vozila, beleži vse premike vozila ter zagotavlja vpogled v zgodovino voženj za najmanj dve leti,« so v začetku leta povedali na inšpektoratu za okolje.
Kam gre blato
Slovenija je v letih od 2017 do 2019 izvozila dve tretjini komunalnega blata. Težava je nastala, ko je tujina uvoz omejila, saj v Sloveniji vzdržne sistemske rešitve za dokončno obdelavo komunalnega blata nimamo. »Ministrstvo in Arso nista zagotovila vseh podlag za učinkovito ravnanje. Ministrstvo ni razmislilo o scenariju, kaj z blatom, ko ga ni mogoče izvažati in ostaja doma,« so jasno navedli revizorji računskega sodišča.
