Slabi dve leti od požara na goriškem Krasu, ki je samo na slovenski strani zajel 3705 hektarov površin, od tega 2900 hektarov gozda, na ognjeno stihijo spominjajo goličave in počrnela debla. Med ukrepi iz sprejetega sanacijskega načrta je ob obnovi gozda v ospredju zlasti skrb za večjo požarno varnost, tudi z gradnjo novih in obnovo obstoječih protipožarnih cest in presek. Teh je na območju sežanske enote Zavoda za gozdove Slovenije več kot 600 kilometrov.
Protipožarna cesta po novih standardih
Pomembna pridobitev je 2,3 kilometra dolga protipožarna gozdna cesta na Volkovnjak med Mirnom in Vrtočami, ki jo je v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije zgradilo podjetje Slovenski državni gozdovi (SIDG). 135.000 evrov vredna naložba, ki jo je sofinanciralo ministrstvo za kmetijstvo, je po besedah direktorja podjetja SIDG Aleša Kadunca vzorčni primer novih standardov za glavne protipožarne ceste na območjih požarno ogroženih gozdov. »Širina vozišča je štiri metre, na trasi sta dve obračališči in osem utrjenih izogibališč, ki omogočajo dvosmerni promet ob gašenju požarov in pri rednem gospodarjenju z gozdovi,« je pojasnil.
SIDG na Krasu trenutno gradi še dve gozdni cesti, za tri so v postopku pridobivanja soglasij in izdelave projektne dokumentacije. »Letos bomo sanirali tudi večji vodni vir, ki bo služil kot vodno zajetje v primeru večjega požara. Vrednost te investicije je okoli 400.000 evrov,« je dodal direktor SIDG.
Protipožarna cesta bo precej olajšala dostop gasilcem, ki so se tu pred dvema letoma borili z ognjeno stihijo. »Po taki cesti lahko pripeljemo tudi s težjimi tovornimi vozili, s katerimi prevažamo vodo, in nemoteno posredujemo pri gašenju požarov. Če bi to cesto imeli že leta 2022, bi lahko hitreje zamejili požar, ki je zašel po tej strani,« je poudaril takratni vodja intervencije, poveljnik novogoriških poklicnih gasilcev Simon Vendramin.
Kot je dodal direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev, sanacijski načrt predvideva 17 kilometrov novih protipožarnih cest. »Veliko smo naredili tudi pri vzdrževanju infrastrukture. Na dosedanja dva razpisa za financiranje protipožarne infrastrukture smo z lokalno skupnostjo in zasebnimi lastniki oddali vloge za 70 investicij. Ne samo za ceste, ampak tudi za hidrantno omrežje in helioporte.«
Povezava je pomembna pridobitev tudi za lokalno skupnost in že med gradnjo so se številni domačini po njej odpravili peš, s kolesom ali na konju. »Ljudje so to pot že vzeli za svojo in so navdušeni. To bo lepa pridobitev za povezovanje doline in Krasa, verjamem, da bo to nov del zgodbe našega zelenega trajnostnega razvoja,« je dodal župan občine Miren - Kostanjevica Mauricij Humar, navdušen tudi nad urejenim razglediščem s klopjo za obiskovalce.
Obnova gozda poteka po načrtih
V Zavodu za gozdove Slovenije so zadovoljni tudi z dosedanjo obnovo v požaru poškodovanih gozdov. Na pogorišču so doslej od načrtovanih 176.000 kubičnih metrov posekali 33.000 kubičnih metrov poškodovanega lesa; največ, 17.000 kubičnih metrov, v zasebnih, 12.000 v občinskih in 4000 kubičnih metrov v državnih gozdovih, je povedal vodja sežanske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Boštjan Košiček.
Od 900 in nekaj hektarov, predvidenih za umetno obnovo, so doslej s setvijo semen in zasaditvijo sadik obnovili 220 hektarov, kar je uspeh, pravijo v zavodu za gozdove, kjer se za pomoč zahvaljujejo tudi vsem prostovoljcem. »Uspešnost sadnje in obnove je 80-odstotna, saj nam gre na roko tudi narava. Poudarjamo mešano zasaditev, borovca je manj kot pet odstotkov, sadimo hrast, tri vrste javorja, koprivovec, lipo, lipovec, saj želimo, da bo to v prihodnosti mešani gozd,« je pojasnil direktor zavoda Danev. Ena večjih obnov v državnem gozdu je ob tako imenovani Francoski cesti, kjer so na novo zasadili osem in zasejali tri hektare površin. 16.000 sadik listavcev so ogradili z ograjo, saj so imeli že med sadnjo pogoste obiske divjadi, zlasti jelenjadi, je povedal Košiček.
