V Novi Gorici se je včeraj začelo sojenje, vredno 83 milijonov evrov. Toliko namreč znaša odškodnina, ki jo od visokotehnološkega podjetja BIA Separations iz Ajdovščine zahteva stečajni upravitelj njegovega nekdanjega lastnika iz Avstrije. Gre za spor, ki izhaja iz obdobja 360 milijonov evrov vredne prodaje podjetja, znanega tudi po sodelovanju pri izdelavi zdravila za dečka Krisa. V Avstriji so namreč prepričani, da jim pripada sorazmerni delež od kupnine.
Medtem ko direktor BIA Separations Aleš Štrancar zatrjuje, da je žrtev kriminalne združbe iz Avstrije, smo že razkrili, da se je v tej državi znašel tudi v kazenskem postopku. Po prodaji podjetja je namreč avstrijsko tožilstvo za pregon gospodarskega kriminala proti Štrancarju vložilo obtožnico. Ko se je s Štrancarjem dogovorilo o plačilu kazni, je kazenski pregon lani ustavilo. Toda Štrancar nima le težav v Avstriji, ampak tudi v Sloveniji. Pred nekaj tedni je tako država od BIA Separations z izvršbo skupaj z obrestmi izterjala za več kot pol milijona evrov pomoči, ki jo je to podjetje prejelo leta 2009, a je vrsto let ni želeli vrniti. Prav zato je imelo po podatkih ebonitete.si več dni tudi blokirane račune.
Prejeli nepovratno pomoč, nato je niso želeli vrniti
Začetek zgodbe sega v leto 2009, ko je bila na oblasti vlada Boruta Pahorja. Takrat je javna agencija za spodbujanje investicij in podjetništva (SPIRIT), ki spada pod okrilje ministrstva za gospodarstvo (takrat ga je vodil Matej Lahovnik), podjetju BIA Separations odobrila 665 tisoč evrov nepovratne subvencije za gradnjo dveh objektov v Ajdovščini. V prvem se nahaja proizvodnja enot za čiščenje biofarmacevtskih učinkovin, v drugem pa razvojna in raziskovalna dejavnost.
Podjetje BIA Separations je skupaj od države prejelo 665 tisoč evrov in to na razpisu za spodbujanje tujih investicij, saj je takrat bilo uradno še v lasti istoimenskega podjetja iz Avstrije. Toda kmalu se je zapletlo. Kot so nam pojasnili na agenciji SPIRIT, je podjetje BIA Separations oba projekta sicer zaključilo v pogodbenem roku, ni pa doseglo dogovorjenega števila novih zaposlitev. "To pa je bil pogoj, da bi lahko zadržala prejeta sredstva po obeh pogodbah," so pojasnili. V agenciji SPIRIT so zaradi neizpolnitve pogodbenih zavez o ustvarjanju novih delovnih mest odstopili od obeh pogodb in podjetje BIA Separations pozvala k vrnitvi prejetih sredstev. Ker jih Štrancar ni želel vrniti, se je obrnila na sodišče.
Po letih sodnih bojev država premagala Štrancarja
Sodni boj je trajal vrsto let. Sprva je bolje kazalo Štrancarju, saj je ljubljansko okrožno sodišče dalo prav podjetju BIA Separations. Četudi je ugotovilo, da po prejemu pomoči ni izpolnilo zaveze o četrtini novih zaposlenih, se je strinjalo z navedbami podjetja, da vračilo ne bi bilo sorazmerni ukrep. Podjetje je namreč ohranilo večino novih delovnih mest, dogovorjenih s pogodbo, je zapisalo sodišče prve stopnje.
A nato je višje sodišče ugodilo pritožbi agencije in v celoti razsodilo v njeno korist. Utemeljitev: ker gre za pogodbo o državni pomoči, ki jo ureja pravo EU, bi morali v BIA Separations v celoti izpolniti dogovorjene pogoje. V nasprotnem primeru bi šlo za diskriminacijo do drugih sodelujočih na razpisu in tistih, ki se niso prijavili, saj so bili prepričani, da pogojev ne izpolnjujejo. Podjetje je bilo neuspešno tudi na vrhovnem sodišču, kamor je vložilo zahtevo za revizijo.
Na koncu se je podjetje pravico odločilo poiskati tudi na ustavnem sodišču, saj da je sodba višjega sodišča protislovna in nerazumljiva. Ves ta čas je Štrancar opozarjal, da bi lahko izterjava pomoči podjetje pahnila na pot stečaja. Za takojšnje poplačilo dolga do države namreč po njegovih besedah ni imelo dovolj denarja.
Toda na koncu je zmagala država. Ker Štrancar ni želel vrniti pomoči, jo je država sredi marca 2024 izterjala z izvršbo in to skupaj z obrestmi. "Izvršilni postopek je zaključen, terjatev je bila poplačana in postopek zaključen," so nam pojasnili na ministrstvu za gospodarstvo.
Koliko denarja je izterjala država?
Kolikšen znesek je država izterjala, uradno ni znano. "Terjatev SPIRIT Slovenija do podjetja je v predlogu za izvršbo obsegala 551.531,19 evra, povišano za znesek obresti ter stroške izvršbe," so odgovorili na ministrstvu. Že leta 2019 so na RTV Slovenija poročali, da skupni znesek, ki ga mora vrniti Štrancarjevo podjetje, znaša skupaj okrog 1,2 milijona evrov.
Že včeraj pa je Štrancar dočakal začetek sojenja zaradi odškodninske tožbe, ki jo je proti slovenski BIA Separations vložil stečajni upravitelj istoimenskega podjetja iz Avstrije. To je bilo do leta 2015 večinski lastnik slovenske BIA Separations, nato pa je svoj delež izgubilo med njeno prisilno poravnavo in končalo v stečaju. Kmalu zatem je slovenski BIA Separations v poslu, vreden 360 milijonov evrov, prešel v roke nemškega biofarmacevta Sartorius, upniki avstrijskega podjetja pa so ostali praznih rok.
Odvetnik slovenske BIA Separations Luka Fabiani nam je že v petek dejal, da skuša stečajni upravitelj Michael Wagner s tožbo opravičevati vrsto svojih aktualnih in preteklih spornih ravnanj. Pri tem se po njegovih besedah "poslužuje celo krivih ovadb zoper nekdanje poslovodstvo družbe, s katerimi sicer želi sanirati procesno okoliščino, da je tožba poleg neutemeljenosti tudi zastarana". Štrancar pa nam je sporočil, da je žrtev kriminalne združbe iz Avstrije in napovedal, da bo njeno delovanje obelodanil na sodišču.
