Predsednik slovenske medicinske akademije Pavel Poredoš je na današnji okrogli mizi dejal, da Slovenska medicinska akademija in Slovensko zdravniško društvo podpirata nadzor kakovosti zdravstvenih storitev, "kajti kakovost našega dela je eden od temeljnih pogojev za zagotavljanje varne in pacientu prijazne zdravstvene storitve".
V organizacijah pa si zastavljajo vprašanje, ali med prioritete razreševanja stanja v javnem zdravstvu res sodi ustanovitev javne agencije za kakovost zdravstva. "Nič ne pomaga, če so bolniku na načelni ravni zagotovljene kakovostne zdravstvene storitve, pri tem pa nedopustno dolge čakalne vrste onemogočajo dostopnost," je bil kritičen.
Povedal je, da se v predlogu ponuja kakovostni izdelek, do katerega pa nimaš dostopa. Zato bi se država morala prioritetno lotiti zagotavljanja sredstev za zdravstvene storitve, zagotavljanja ustreznih kadrov in organizacije dela, zlasti v javnih zdravstvenih zavodih.
"Zastavlja se tudi vprašanje, ali je javna agencija, ki jo ustanovi in nad njenim delovanjem bdi država, najprimernejša oblika nadzora kakovosti zdravstvenih storitev, saj je lastnik zdravstvenih ustanov država in na ta način nadzira samo sebe," je še dejal Poredoš. Dodal je, da so v preteklosti na primer že predlagali, da se raje ustanovi neodvisen organ, in sicer Inštitut za kakovost, ali pa bi to delo lahko opravljal Nacionalni inštitut za javno zdravje, ki že ima nadzor nad kakovostjo določenih področij zdravstva.
Opozoril je še, da naj bi agencijo vodil svet zavoda s sedmimi člani, od teh pa naj bi bil le en zdravnik. "Torej nestrokovnjaki na medicinskem področju naj bi nadzorovali delo medicinskih strokovnjakov, predlagali kazalnike in klinične poti za obravnavo bolnikov," je poudaril.
Predsednica zdravstvenega sveta pri ministrstvu za zdravje Mirta Koželj pa je dejala, da se z agencijo strinjajo, a da bi morala biti skrbnica kazalnikov kakovosti, ki jih razvija v skladu s stroko. Opozorila je, da je možno napačno razumevanje člena, ki določa vlogo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Člen določa, da ZZZS vzpostavi sistem plačevanja zdravstvenih storitev na podlagi doseganja uspešnosti zdravstvene obravnave, kar bi lahko povzročilo izvajanje le nezahtevnih storitev in izogibanje zahtevnejšim bolnikom.
"Zdravstveni svet meni, da je v členih, ki obravnavajo škodljive dogodke, treba ločiti med varnostnim incidentom, opozorilnim nevarnim dogodkom in škodljivim dogodkom," je povedala Koželj. Glede kršitev pa predlagajo, da so blažji dogodki, ki nimajo hujših posledic blažje kaznovane kot hujši dogodki.
Opozorili so tudi na člen, ki določa, da direktor agencije ne sme opravljati dela v zdravstveni dejavnosti. "Če zdravnik pet let dela kot direktor agencije, potem pet let ne more opravljati kliničnega dela, mu licenca lahko propade," je povedala. Menijo še, da je zdravstvena nega v predlogu zakona zapostavljena.
Član zdravstvenega sveta Alojz Ihan je poudaril, da v predlogu manjka mehanizem, ki bi nekoga obvezoval, da organizira in predvsem financira smernice kakovosti. "Zato je bil eden od predlogov zdravstvenega sveta, da se Republika Slovenija obveže, da financira nastajanje smernic," je dejal. Ob tem pa da morajo smernice nastajati znotraj zdravniškega društva.
"Ne bi si želel, da javna agencija za kakovost v zdravstvu v prvi vrsti postane prekrškovni organ, to na noben način ni dobro," pa je povedal član Slovenske medicinske akademije Aleš Blinc. Meni, da je treba procese analizirati na nekrivdni način in nuditi podporo tistemu, ki jih izvaja. "Če bomo poskušali samo s sankcioniranjem oziroma s prekrškovnimi postopki, se bojim, da to ne bo vodilo k povečanju varnostne kulture," je še dodal.
Tudi predsednica odbora za kakovost pri Slovenskemu zdravniškemu društvu in članica strokovnega sveta UKC Ljubljana Dominika Oroszy se je strinjala, da gre predlog zakona bolj v smeri regulative kot podpore. "Izvajalci si želimo predvsem, da je zdravstveni sistem tak, da nam omogoča varno delo," je ponovila. V UKC Ljubljana pa menijo, da bi kazenske določbe morali izključiti iz predloga, saj so prepričani, da lahko delajo varno tudi brez njih.
Dejala je, da tudi oni od agencije pričakujejo, da ima pozitiven vpliv, pomoč in podporo, ne pa kaznovanje. Ob tem se ne strinjajo, da se vsi nadzori prenesejo na agencijo. Nadzore namreč zdaj izvajajo zbornice in so dobro utečeni, meni.
