Frančiškanski samostan je izjemno dominanten v prostoru, nastal je na stičišču kultur, danes pa kot kulturni in duhovni prostor povezuje prebivalce obeh strani meje. Neločljivo je povezan s cerkvijo Gospodovega oznanjenja Mariji na Kostanjevici, ki spada med primere najstarejše zgodnjebaročne arhitekture 17. stoletja na Slovenskem z bogato in izjemno kakovostno štukaturno dekoracijo iz 17. in 20. stoletja ter ima opremo, ki je del opusa številnih pomembnih goriških mojstrov 17. stoletja in poznejših obdobij. Knjižnica samostana, poimenovana po patru Stanislavu Škrabcu, največjem jezikoslovcu druge polovice 19. stoletja, ki je 42 let živel ter delal na Kostanjevici, velja za eno bogatejših zbirk v Sloveniji, v kateri sta med drugim prva slovenska, Bohoričeva slovnica, edina pri nas z lastnoročnim posvetilom, in zbirka 33 inkunabul (prvotiskov). In seveda grobnica, kjer so pokopani člani rodbine Burbonov, vključno z zadnjim francoskim kraljem Karlom X., edinim, ki ni pokopan v Parizu.
Zasluži si status državnega pomena
To so glavne, še zdaleč pa ne edine značilnosti, ki kažejo, kako pomemben je ta kulturni spomenik, trenutno lokalnega pomena. Pa bi moral biti državnega pomena, so prepričani v novogoriški enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS), Goriškem muzeju in na mestni občini. »V zadnjih letih je bilo več novih odkritij in prenov, zorela je ideja, da si ta spomenik zasluži višji status kot le lokalnega pomena,« potrjuje odgovorna konservatorka ZVKDS Nova Gorica Minka Osojnik. V preteklih dveh letih sta zavod in muzej popisala vse premičnine in nepremičnine, vsebine in sestavine prostora ter jih združila v predlog, da pridobi samostan naziv spomenik državnega pomena. To v prvi vrsti pomeni priznanje, čast in ponos za Novo Gorico, a tudi prednost pri prijavljanju na razpise.
Postopek bi lahko izvedli sami, a bodo predlog predstavili Goričanom in jih vprašali po mnenju. »Kostanjevica je naša, od vseh, prav je, da ljudje vedo, kakšni so načrti in kako bomo varovali ta spomenik, ko bo državnega pomena,« pravi Minka Osojnik. Varstveni režimi za spomenike državnega pomena so strožji od lokalnega, a sprememba naj ne bi bistveno vplivala na Kostanjevico. »Patri se že zdaj ob obnovah držijo naših predpisov, usmeritev in mnenj,« dodaja.
Spremembe bodo pri pomožnih objektih komune, ki jih bo treba nekoliko urediti, in premičninah, ki se jih kot del spomenika ne bo smelo premeščati. Te je v inventarni knjigi popisala Katarina Brešan iz muzeja. Več sto jih je, od 15. do 21. stoletja. Od izjemnih dragocenosti do manj dragocenih predmetov, ki pa so vsi povezani z življenjem v samostanu in zato celota, ki jo je treba ohranjati.
Bistvenih sprememb za prebivalce ne bi smelo biti
Kot zatrjuje Osojnikova, so se potrudili, da bi čim manj vplivali tudi na prebivalce Pristave na južni strani in Streliške oziroma Ulice Šantlovih na severni strani. »Nepremičnine v vplivnem območju so skoraj vse na območju, kjer ne bo treba pridobivati kulturnovarstvenih pogojev in soglasja, stanje je usklajeno z OPN, v zelenem pasu, kjer je režim strožji, ni parcel, ki bi bile zazidljive. Bistvenih sprememb za prebivalce ne bi smelo biti,« poudari.
Pri zelenem pasu so bolj strogi. »Ne želimo, da se pokvari veduta Kostanjevice. Zeleni pas naj ostane zelen, se pravi nobenih gradenj, daljnovodov, trafopostaj. Možne so ureditve parkirišča ali prenove ceste, ki služi delovanju spomenika, a z dobrim premislekom. Kostanjevica je kot na prestolu znotraj zelenja, lepa krona na vrhu hriba, in to je tisto, kar si želimo da ostane,« pravi Osojnikova. In verjame, da si tudi prebivalci ne bi želeli česa drugega.
