Postavitev brez soglasja in postavitev v nasprotju s pogoji iz soglasja – to sta najpogostejši nepravilnosti, ki ju glede umeščanja objektov za oglaševanje ob državnih cestah ugotovijo inšpektorji Inšpekcije za ceste, železniški promet, žičniške naprave in smučišča v okviru Inšpektorata RS za infrastrukturo (IRSI). Slednji vsako prijavo obravnava kot pobudo za inšpekcijski nadzor.
Postavitev objektov za oglaševanje (»jumbo« plakatov, plakatnih panojev, obešank, transparentov) ob državnih prometnicah je opredeljena v 89. členu Zakona o cestah. Ta člen določa, da so lahko objekti za oglaševanje v območju državne ceste postavljeni le znotraj naselja. Postavitev zunaj naselja je dopustna, kadar ima objekt za oglaševanje vlogo usmerjanja in je nameščen tik ob ali na stavbi gospodarske družbe, ki ima v tej stavbi svoj sedež. V tem primeru mora biti izpolnjen še pogoj, da je kraj postavitve v varovalnem pasu državne ceste z neposrednim cestnim priključkom na to cesto.
Zunaj naselja je ob podjetjih dovoljena še postavitev reklamnih stebrov (na primer totemov, pilonov), kjer so ob logotipu podjetja na primer objavljeni cene naftnih derivatov in delovni čas podjetja. Zakon med drugim opredeljuje, da morajo biti objekti za oglaševanje ob državnih cestah v naselju uporabljeni zunaj preglednega polja.
Kdor želi »jumbo« plakate in plakatne panoje postaviti ob državni cesti zunaj naselja, mora za to pridobiti soglasje Direkcije RS za infrastrukturo. Ta o soglasju odloča na podlagi načrta za postavitev objekta za oglaševanje, če je oglaševanje v tem območju dovoljeno s prostorskim aktom občine.
Lani 153 inšpekcijskih postopkov
Inšpektorji Inšpekcije za ceste, železniški promet, žičniške naprave in smučišča vsako prijavo glede postavitve objektov za oglaševanje ob državnih cestah obravnavajo kot pobudo za inšpekcijski nadzor. Leta 2021 so prejeli 33 prijav, leta 2022 so zabeležili 46 prijav in lani 34. Leta 2021 so v skupno 143 inšpekcijskih postopkih izdali 13 opozoril in 35 odločb, leta 2022 so v 178 postopkih izdali 15 opozoril in 41 odločb, lani pa so v 153 postopkih izdali 5 opozoril in 47 odločb.
Zaradi ugotovljenih kršitev so inšpektorji uvedli več različnih prekrškovnih postopkov. Leta 2021 so izrečene globe znašale dva tisoč evrov, leto kasneje 22 tisoč evrov in lani malo več kot 23 tisoč evrov.
Ob zadnji posodobitvi Zakona o cestah je zakonodajalec določil, da morajo pravne in fizične osebe, ki imajo objekte za oglaševanje postavljene na prepovedanem območju državne ceste, te objekte odstraniti najpozneje v enem letu od uveljavitve sprememb zakona. Enoletni rok se je iztekel konec oktobra lani, zato inšpekcija za ceste letos glede tega načrtuje okrepljen nadzor.
O barvah, a ne o vsebini
Zanimalo nas je še, ali lahko ljudje na te velike panoje natisnejo kakršnekoli vsebine, ali so kakšni napisi, fotografije ali fotomontaže označeni kot neprimerni. Iz Direkcije RS za infrastrukturo so sporočili, da pravila glede videza krajine opredeljuje Zakon o urejanju prostora. Slednji določa, da je ne glede na prostorske izvedbene akte postavljanje trajnih ali začasnih objektov, naprav ali predmetov za oglaševanje prepovedano na kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljiščih, ki niso v poselitvenih območjih.
Ko direkcija presoja o izdaji soglasja za oglaševanje ob državni cesti, nima vpogleda v vsebino reklamnih sporočil. Izjema so primeri, ko gospodarski subjekt prosi za soglasje postavitve zunaj naselja. Direkcija kot pogoj za izdajo soglasja sicer zahteva, da vsebina na objektu za oglaševanje ne vsebuje svetlobno odbojnih ali fluorescentnih barv. Barve morajo biti bistveno ločene od barv prometne signalizacije, oglaševalska vsebina ne sme spominjati na prometno signalizacijo.
Iz omenjene direkcije so še sporočili, da inšpekcijski nadzor na javnih občinskih in nekategoriziranih cestah izvajajo občinski inšpekcijski organi, pristojni za ceste.
Kakšne so kazni?
Posameznik, ki brez soglasja objekt za oglaševanje postavi ob državni cesti zunaj naselja ali ne upošteva pogojev iz soglasja, mora plačati globo dva tisoč evrov. Če je površina oglasnega sporočila manjša od petih kvadratnih metrov, znaša globa 500 evrov. Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost in brez soglasja postavi objekt za oglaševanje ob državni cesti zunaj naselja ali ne upošteva pogojev iz soglasja, mora plačati globo v vrednosti osem tisoč evrov, odgovorna oseba podjetja pa dva tisoč evrov.
