Resolucija je izkaz politične volje za nadgradnjo nacionalnega jedrskega programa. Deležnikom jedrskega sektorja bo dala signal za razvojno naravnanost in bo pomembno pripomogla k učinkovitejši pripravi na izvedbo projekta Jek 2, je v predstavitvi dejal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, zadolžen za nacionalni jedrski program, Danijel Levičar.
Dokument med drugim predvideva vključitev miroljubne rabe jedrske energije v nacionalne strategije z različnih drugih področij ter možnost gradnje novih jedrskih elektrarn, vključno z malimi modularnimi reaktorji, če se to izkaže za ekonomsko smotrno, tehnično izvedljivo in koristno za stanje narave, in sicer ob zagotavljanju neodvisnega in civilnega nadzora. Upošteva scenarij razvoja elektroenergetskega sistema z mešanico obnovljivih virov in jedrske energije s ciljem zanesljive oskrbe z nizkoogljično električno energijo.
Tomaž Lisec (SDS) povedal, da je resolucija izkaz načelne politične podpore dolgoročni rabi jedrske energije. Podpirajo jo, ker je dokaj kratka, berljiva, razumljiva in tudi vsebinska. Pomembno je, da se je usklajevala z različnimi deležniki in da obstaja velika politična podpora resoluciji.
Jožef Horvat (NSi) je ocenil, da je resolucija primer dobre parlamentarne prakse, ko se ne delijo na koalicijo in opozicijo. Dokument med drugim prepoznava potrebo po posodobitvi delujočega jedrskega programa z vključitvijo vseh deležnikov - institucij, šolskega sistema, raziskovalnih organizacij, regulatorja, investitorjev, gospodarstva, nevladnih organizacij ter splošne javnosti - z namenom pospešitve priprav novih jedrskih investicij. Postavlja okvir, ki "nas lahko optimistično pelje k bolj korajžnim korakom v smeri čimprejšnje izgradnje Jeka 2", je dejal.
Predrag Baković (SD) je menil, da je lahko jedrska energija ena izmed rešitev pri prehodu na nizkoogljične vire energije. Je korak k zmanjšanju emisij in omogoča razmislek, kako zagotoviti dovolj zanesljive, varne in okolju prijazne energije, je povedal.
Po besedah Aleša Rezarja (Svoboda) je resolucija temeljni okvir za vzpostavitev smernic za trajnostno rabo jedrske energije v Sloveniji. Obeta si, da bodo ob upoštevanju načel iz resolucije in na podlagi ustreznega modela financiranja dosegli večje zaupanje javnosti, boljše, informirane odločitve ter povečano varnost in učinkovitost jedrskih projektov. Je pomemben politični signal in široka politična podpora je ključna za mobilizacijo potrebnih virov za realizacijo dolgoročnih investicij v jedrski sektor, je menil.
Matej Tašner Vatovec (Levica) pa je ocenil, da je namen resolucije zabetonirati odločitev o izgradnji Jeka 2, in sicer ne glede na to, da nacionalni energetski in podnebni načrt ter drugi dokumenti govorijo o tem, da sta dolgoročno za zagotavljanje oskrbe z elektriko možni uporaba samo obnovljivih virov energije (OVE) ali mešanica OVE in jedrske energije. "Resolucija se zato bere predvsem kot klasično barvanje na zeleno, ki prikazuje jedrsko energijo kot nizkoogljično, tako rekoč brez vplivov na okolje, kot samooskrbno in najcenejšo ter neizogibno vrsto energije za Slovenijo," je dejal. Spomnil je, da na odboru DZ niso uspeli s predlogi dopolnil, da bi bil Jek 2 le možnost, da bi se določilo ceno elektrike, po kateri bi bil Jek 2 še rentabilen, ter da bi se zavezalo k izvedbi tudi drugega referenduma, in sicer pred investicijsko odločitvijo, ko bodo znani vsi podatki.
Glasovanje o resoluciji je predvideno za četrtek. Tašner Vatovec je predlagal, da zakonodajno-pravna služba DZ predhodno pripravi mnenje o tem, ali je o resoluciji dopustno glasovati. Če bo potrjen predlog za referendum o Jeku 2, bi po njegovem mnenju moral DZ namreč z odločanjem o predlogu resolucije počakati na rezultate referenduma, saj bo ta povezan tudi z resolucijo.
Eden od podpredsednikov DZ Danijel Krivec, ki je vodil sejo, je že imel pripravljeno tolmačenje službe glede tega vprašanja, in sicer da bo pogoj izpolnjen s tem, ko bo v četrtek najprej glasovanje o referendumu, nato pa o resoluciji. Bo pa poslančev predlog službi posredoval, je napovedal.
