Kaj sploh je možganska kap? Kot vsak organ v našem telesu tudi možgani potrebujejo stalno oskrbo s kisikom oziroma krvjo, in če je ta motena zaradi zamašitve žil, to povzroči smrt celic v tistem delu možganov, ki ga zamašena žila ne more več oskrbeti s kisikom. Posledice pa so lahko zelo hude.
Možganskožilne bolezni pri nas na leto prizadenejo okoli 4400 ljudi, a skoraj polovica, okoli 2100, jih zaradi tega umre. Za približno 10 odstotkov smrti pa je odgovorna ravno možganska kap. Po podatkih Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije pri nas živi okoli 40 tisoč ljudi, ki imajo zaradi možganske kapi trajne posledice za zdravje.
Te so lahko zelo različne, po podatkih Inštituta za varovanje zdravja jih med tistimi, ki preživijo kap, 15 odstotkov le to preživi brez posledic, 55 odstotkov jih ostane lažjih invalidov, 10 odstotkov zmernih in 20 hudih invalidov. Kot dodajajo, je možnost popolne rehabilitacije (da lahko nemoteno delajo) po možganski kapi zelo majhna, zato so njene posledice tudi zelo veliko finančno breme za državo.
Bolezen ima visoko ceno
Po projekciji združenja za kap Europe Safe bo v prihodnjih 50 letih rodnost v Evropi še naprej padala, prebivalstvo pa se bo staralo, kar za seboj potegne vse večje zdravstvene težave in stroške. Zato pričakujejo, da se bo število prizadetih in umrlih zaradi možganske kapi še povečevalo.
V 32 evropskih državah je še leta 2017 umrlo 500 tisoč ljudi, devet milijonov Evropejcev pa je živelo s posledicami. Stroški so takrat znašali 60 milijard evrov, od tega je šlo na primer 27 milijard za zdravstveno varstvo in pet milijard za socialno oskrbo.
Leta 2030 naj bi tako kar 11 milijonov Evropejcev živelo s posledicami možganske kapi, leta 2040 pa že 12 milijonov.
Igor Rigler, vodja Službe za urgentno nevrologijo v UKC Ljubljana, pravi, da povečanje števila kapi pri ljudeh, starih od 18 do 50 let, lahko pripišemo različnim vzrokom: vse več je slikanj glave z MRI, povečujejo se primeri debelosti in povišanega krvnega tlaka, večja pa je tudi uporaba prepovedanih drog, od katerih je na prvem mestu izpostavil kokain. »Pri starejših sta v ospredju obložitev vratnih arterij in bolezen drobnih žil,« pravi Rigler.
V Sloveniji so največji delež primerov možganske kapi med prebivalci v starosti od 35 do 84 let imeli leta 2023 v občini Dobje, sledita pa Cankova in Črna na Koroškem. Po podatkih NIJZ je bilo najmanj primerov v občini Kostel, pri dnu pa so se občine Horjul, Divača in Dobrova - Polhov Gradec.
Kako prepoznamo možgansko kap
Znaki kapi so sicer jasni, a vseeno je treba dobro opazovati bolnika. Kot pravijo v društvu za zdravje srca in ožilja, lahko znake prepoznamo s pomočjo besede GROM: G – govor (bolnik ima prizadet govor), R – roka (delna ali popolna ohromelost ene roke), O – obraz (povešen ustni kot ali asimetrija obraza) in M – minuta (takoj pokliči 112). »Ukrepati je treba hitro in pravilno. Ne čakati, da bodo pomagali drugi. Verjetnost, da se bomo znašli v bližini zbolelega, je razmeroma velika, saj se večina možganskih kapi zgodi v domačem okolju. Uspešnost zdravljenja je odvisna predvsem od hitrosti prevoza bolnika v najbližji zdravstveni center,« dodajajo v društvu.
Klasična kap najpogostejša
Med vrstami kapi je najpogostejša ishemična možganska kap (odmrtje možganskega tkiva zaradi motenega pretoka krvi skozi možganovino), kar 85 odstotkov vseh primerov, starejši od 75 let so najbolj ogroženi. Smrtnost pri tej vrsti kapi je okoli 14 odstotkov, pri hemoragični (krvavitev zaradi razpoke ene od možganskih arterij, kri se razlije v možgansko tkivo in ga uniči) pa je precej višja, med 30 in 40 odstotki.
