Pravnomočno sodbo priznanemu zdravniku, Prekmurcu Zoranu Miloševiču, vodji dejavnosti intervencijske nevroradiologije UKC Ljubljana, je vrhovno sodišče razveljavilo, ker mu je bila kršena pravica do obrambe. Sodili mu bodo še enkrat pred istim sodnim senatom kot prvič. Razveljavljena sodba za Miloševiča pomeni tudi, da se mu prekine alternativno prestajanje kazni, torej družbenokoristno delo, ki ga je opravljal tako, da je delal v eni izmed ambulant na Koroškem in še vedno hodil v službo v UKC Ljubljana.
Obtoženi očitke tožilstva zanikal
Aprila 2022 je bil Miloševič pred senatom ljubljanskega okrožnega sodišča, ki ga je vodila sodnica Marjeta Dvornik, obsojen na tri leta zapora in stransko kazen 50 tisoč evrov. Senat mu je tudi naložil, da mora vrniti premoženjsko koristi v višini 101.300 evrov. Toliko je znašala podkupnina, ki jo je prejel od podjetja Emporio Medical, ki je bolnišnicam dobavljalo medicinsko opremo, v Miloševičevem primeru material za zapiranje možganskih anevrizem proizvajalca Boston ScientificTarget Therapeutics.
Miloševič je po mnenju sodišča od dobavitelja dobil več kot sto tisoč evrov, od istega podjetja pa je na sinov švicarski bančni račun prejel še 27.168 evrov. Denar je nato v Švici večkrat dvignil njegov sin Mihael Štamberger Miloševič in mu ga izročil. Kazniva dejanja so se zgodila med letoma 2008 in 2012, Miloševič pa jih je odločno zanikal. Na izrek sodbe sta se na višje sodišče pritožila obtoženi Miloševič in njegov zagovornik odvetnik Milan Krstić. Višje sodišče mu je zaporno kazen znižalo za leto dni, denarna kazen je ostala nespremenjena. Odvetnik Krstić je nato na vrhovno sodišče vložil zahtevo za varstvo zakonitosti in z njo uspel. Vrhovni sodniki so razveljavili sodbo ljubljanskega višjega sodišča in primer znova vrnili na ljubljansko okrožno sodišče.
Sodišče bo moralo zaslišati obtoženčevega sina
Vrhovni sodniki so sledili zahtevi odvetnika Krstića glede zatrjevanih kršitev, da sta se torej na prvostopenjskem zgodili kršitev poštenega sojenja in pravica do obrambe, obe kršitvi sta bili Miloševiču kršeni tudi na višjem sodišču. Krstić je v zahtevi za varstvo zakonitosti navajal, da prvostopenjsko sodišče kot pričo ni neposredno zaslišalo obtoženčevega sina Mihaela Miloševiča Štambergerja, ki je bil sprva tudi obtožen in so mu sodili skupaj z očetom. V svojem zagovoru je Miloševič Štamberger povedal, da je na svoj račun v Švici (odprl ga je, da mu je nanj njegov dedek nakazal dediščino po umrli mami), prejel denar od družbe Newport Medical, ki je bila hčerinska družbe Emporio Medical, da je denar dvignil in ga izročil očetu. Tožilstvo mu je očitalo kaznivo dejanje pranje denarja, vendar je tožilstvo med sojenjem zoper Mihaela Miloševiča Štambergerja umaknilo obtožnico in je sodišče zanj izdalo zavrnilno sodbo. S tem se je njegov položaj bistveno spremenil, torej iz obtoženca v pričo. Očetova obramba je prvostopenjskemu sodišču predlagala, da njegovega sina zasliši kot pričo, vendar je to sodišče zavrnilo kot nepotreben dokaz.
Odvetnik Krstić je v zahtevi za varstvo zakonitost navajal, da se je bistveno spremenila vloga Miloševičevega sina, ki bi moral nastopiti kot privilegirana priča, ki bi jo obtoženi imel pravico zaslišati in sodišče ne bi smelo upoštevati njegove izjave, ki jo je podal kot obtoženi. Kot privilegirana priča bi lahko tudi odklonil pričanje proti svojemu očetu. Vrhovni sodniki so se strinjali s Krstićem, da bi prvostopenjsko sodišče moralo ugoditi predlogu obrambe po zaslišanju priče, torej obtoženčevega sina, ne pa da se je v sodbi oprlo na njegovo izjavo, ki jo je podal kot obtoženi in ni bila v korist njegovemu očetu. Zato opustitev možnosti neposrednega zaslišanje priče, torej obtoženčevega sina, pomeni, da sodnega postopka zoper Zorana Miloševiča ni mogoče oceniti kot poštenega. S tem mu je bila kršena tudi pravica do obrambe. Zato so vrhovni sodniki naložili sodnemu senatu ljubljanskega okrožnega sodišča, ki je Zoranu Miloševiču sodil prvič, da na vnovičnem sojenju kot pričo zasliši obtoženčevega sina Mihaela Miloševiča Štambergerja.
