»Prvi vzrok zapiranja podeželskih trgovin je naša centralistična ureditev. V Ljubljano smo poslali 120 tisoč delovnih mest, izropali podeželje in posledično se v zadnjih petih letih na podeželju vse zapira, banke, pošte in še kaj,« je povedal Aleksander Lemut, direktor podjetja Fama Vipava, ki ima v svoji trgovski mreži tudi 25 podeželskih marketov.
Kot drugi vzrok je omenil birokratizacijo: »Vsak mesec dobivamo nove predpise in trgovine, kjer delajo do trije zaposleni, takemu procesu birokratizacije ne morejo več slediti.« Tretji vzrok pa so spremenjene nakupovalne navade.
Klic na pomoč krajevnim skupnostim
»Mladi kupujejo tam, kjer so zaposleni, preden se po službi vrnejo domov. Nam ostajajo starejši in tisti, ki delajo na kmetijah. Ti pa kupujejo le osnovne izdelke in malo, od tega trgovci ne moremo preživeti,« je povedal sogovornik in dodal, da se razmere zaostrujejo.
Med 25 podeželskimi trgovinami Fame jih osem posluje z rdečimi številkami. »Dokler smo lahko pokrili plače, stroške najema in energentov, je še šlo, zdaj pa teh stroškov ponekod ne pokrijemo več,« je pojasnil Lemut. Za zdaj niso zaprli še nobene podeželske trgovine, so pa v začetku januarja poslali na krajevne skupnosti in občine dopis s prošnjo, naj se v krajevnih skupnostih pogovorijo o tem.
»Če trgovino potrebujejo, naj apelirajo na prebivalce, da več kupujejo v domačem kraju. Gre za to, da ohranimo podeželje živo. Za to potrebujemo odziv in pomoč lokalnih skupnosti,« je povedal Lemut. Tudi sami so naredili nekaj korakov s ciljem, da teh trgovin ne bi bilo treba zapreti, povečali so popuste za upokojence, imajo kartice zvestobe ...
Teži jih predvsem pomanjkanje kadra
Podobne težave imajo v Kmetijski zadrugi (KZ) Tolmin. Lani so zaprli dve od petih manjših podeželskih trgovin. V Desklah in na Postaji pri Mostu na Soči. Ostale so jim še tri. »Trgovini v Breginju in na Slapu bomo zadržali, ker sta res izrazito podeželski in drugih tam ni. Glede trgovine v Volčah, ki je razmeroma blizu Tolminu, pa se bomo odločili do konca leta, da vidimo, ali je mogoče poslovanje še kaj izboljšati. Iščemo neko rešitev z Mercatorjem, ki je franšizodajalec in lastnik prostorov,« je pojasnil Nikola Šavle, direktor KZ Tolmin, kjer imajo skupaj devet živilskih trgovin. Lani so zaprli tudi eno od dveh trgovin v Novi Gorici.
V Breginju in na Slapu načrtujejo trgovini obnoviti in osvežiti. Tudi ti dve sta v lasti Mercatorja, zadruga pa je franšizojemalec. S poslovanjem preostalih trgovin so zadovoljni. Poleg že omenjenih imajo trgovine še v Bovcu, Brdih, Kanalu, dve v Tolminu, pa štiri mesnice v sklopu teh trgovin in eno samostojno v Tolminu.
»Tepe nas predvsem pomanjkanje kadra. Za podeželje težko dobiš kader. Stroški energentov so se nekaj znižali, tako da smo malo zadihali, dobavitelji pa še vedno dvigujejo cene,« je pojasnil Šavle. Tudi on je izpostavil, da hodijo ljudje v službo v večje centre, kjer opravijo tudi večje nakupe, redni kupci v podeželskih trgovinah pa so predvsem starejši, ki kupujejo bolj malo.
Mlinotest od leta 2018 zaprl 30 trgovin
»Za ohranjanje trgovin lahko naredijo največ ljudje sami, domačini. Mi lahko zagotavljamo storitev le, če imamo dovolj obiska. Tu se resnično pokaže pomen vzajemnosti,« so pojasnili v Mlinotestu. Od leta 2018 so število trgovin v maloprodajni mreži prepolovili, z nekdanjih 61 na 31. Od teh jih je 28 na podeželju.
Poudarili so tudi, da je bilo za Mlinotest zaprtje trgovin, predvsem podeželskih, vedno zadnja možnost, saj se zavedajo njihovega pomena za lokalno, predvsem starejše prebivalstvo.
»Povežemo se tudi s krajevno skupnostjo in župani s predlogi sodelovanja in prošnjo skupnega iskanja rešitve, vendar kljub načelni podpori največkrat ne dosežemo potrebnega preobrata,« so še pojasnili. Med razlogi za zaprtje nekaterih trgovin so izpostavili demografske spremembe, velik trend izseljevanja, nakupovanje v večjih trgovskih centrih in težave pri pridobivanju dobrega kadra, sploh v bolj odmaknjenih podeželskih trgovinah.
Kljub zaprtju številnih trgovin so vse prodajalce in prodajalke uspešno prerazporedili in nihče ni ostal brez zaposlitve. Na vprašanje, ali načrtujejo zaprtje še kakšne trgovine, so odgovorili, da je to trenutno težko oceniti.
Trgovina v Šmarjah primer dobre prakse
»Naraščajoči stroški najemnin, energetike, vzdrževanja in dela ter tudi nakupovalne navade kupcev močno vplivajo na rentabilnost poslovanja ter dolgoročni obstoj podeželskih trgovin. Vsekakor verjamemo, da bodo v krajih, kjer je naklonjenost krajevne skupnosti in drugih poslovnih partnerjev močna in obstajajo zvesti kupci, naše trgovine še dolgo živele,« so pojasnili v KZ Agraria Koper, kjer imajo podeželske trgovine v Marezigah, Brezovici pri Gradinu in v Šmarjah.
Ves čas natančno spremljajo poslovanje svojih prodajnih centrov in ne izključujejo možnosti investicij v nove lokacije, kakor tudi ne morebitne reorganizacije ali opuščanja obstoječih lokacij. Lani aprila so odprli povsem novo trgovino v Šmarjah. »Trgovina v Šmarjah dobro posluje, predvsem zaradi podpore lokalnega prebivalstva, ki si je trgovino želelo in jo z veseljem obiskuje,« so še povedali v KZ Agraria.
