In kakšen je izplen četrt milijona evrov vrednega projekta? Povprečno so se cene hrane in pijače zvišale za 4,6 %, cena je zmagala nad poreklom, potrošniki pa se (razen redkih srečnežev) piščančjega mesa za vsega en evro niso najedli.
Sredi leta 2022 je premier Robert Golob kot orožje zoper draginjo hrane pri trgovcih napovedal nadzor nad cenami s popisom cen izbranih izdelkov v košarici živil. Kmetijsko ministrstvo je nato izvedlo razpis in zbralo podjetje, ki je zanje opravljalo fizični in spletni popis izbranih artiklov.
»Za izvajanje fizičnega popisa je bilo namenjenih 133.966 evrov (brez DDV), za spletni popis cen in vzdrževanje spletne strani pa 101.137 evrov (brez DDV). Skupen strošek projekta spremljanja cen je 235.103 evre (brez DDV). Poraba javnih sredstev za izvedbo navedenega projekta je bila smotrna in gospodarna,« so ocenili na ministrstvu.
Ob tem so še sredi decembra napovedali, da bodo projekt popisovanja nadaljevali tudi v letu 2024, saj da so dosegli cilj – to je pripravljenost trgovcev zagotoviti nabor 15 izdelkov po nizkih cenah. Po vsega enem mesecu so odločitev spremenili. Razlog naj bi bila ugotovitev, da trgovci niso zagotavljali zadostnih količin najcenejših popisanih izdelkov v vseh svojih trgovinah od enega do drugega popisa.
Spodbuda za uvoz cenene robe
Ne le, da so bile akcijske cene v veljavi le za čas popisa in v omejenih količinah in so tako izkrivile realno cenovno sliko prehrambnih artiklov, še več – vladna gonja zoper inflacijo in čim nižje cene je še bolj spodbudila uvoz. »V primeru vladne košarice se je med trgovci vnel boj za naziv najcenejšega, pri čemer poreklo in kakovost hrane nista bila več pomembna. Ker domače kalkulacije drastičnega znižanja cen ne prenesejo, so bili trgovci primorani ozreti se po dobaviteljih zunaj slovenskih meja, ki svoje tržne viške ponujajo po dumpinških cenah,« so zapisali v Gospodarskem interesnem združenju mesne industrije.
Dodali so, da so se te cene, ki ne krijejo stroškov proizvodnje, najbolj očitno odražale prav pri mesu, pri čemer pa se zavedeni potrošniki niso niti zavedali, da kupujejo (sicer poceni) uvoženo meso slabše kakovosti, pridelano in predelano po standardih, ki so v slovenskem prostoru nedopustni. Ministrstvo oz. vlada je torej z nasilno intervencijo posegla v cene za dosego kratkotrajnega učinka, dejanske cene pa oblikuje konkurenca ter ostali stroški, odgovarjajo v Tušu. »V preteklih dveh letih so se cene povišale zaradi bistveno višjih stroškov, s katerimi smo se soočali vsi členi v prehranski verigi. Najbolj so se povišali stroški energentov, predvsem električne energije. Bistveno višji so bili tudi drugi stroški, vse od stroškov materiala in storitev kot tudi stroškov dela. V večini primerov gre za trajno povišanje stroškov, zato tudi ni pričakovati večjih sprememb v cenah.«
V Hoferju pa pravijo, da z neprestano optimizacijo vseh svojih procesov in dovršenim logističnim sistemom znižujejo stroške, ustvarjajo prihranke in imajo zato zelo nizke marže, s čimer lahko kupcem zagotavljajo izdelke po 'hofer ceni' – ne glede na to, ali se izvaja vladni popis osnovnih izdelkov ali ne. Tudi iz Lidla poudarjajo, da je njihova zaveza biti najugodnejši trgovec ne glede na popisovanje. »Kot že vseskozi poudarjamo, se dinamiki glede cen na trgu sproti prilagajamo, naše marže pa so glede na učinkovite dobavne verige in poslovne procese konkurenčne.«
Ministrstvo naj raje ne dela nič …
Toda na ministrstvu niso pripravljeni vreči puške v koruzo v boju s cenami na trgovskih policah. Kmetijska ministrica Mateja Čalušić je napovedala iskanje kompromisov med dobavitelji in trgovci glede marž. Na kmetijskem ministrstvu menijo, da jim je s projektom košarice uspelo dokazati, da trgovci lahko zagotavljajo določen nabor izdelkov po nižjih cenah, za prihodnje pa da je ključen dogovor o zagotovitvi zadostne količine izbranih osnovnih živil po teh nižjih cenah, ki bi jih dosegli z nižjimi maržami ali popolno odpovedjo marž.
Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved se ob tem sprašuje, kateri trgovec se bo pripravljen odpovedati delu zaslužka oz. na katerem področju bo nato ta izpad dohodkov nadomestil. »Ponovno bomo na slabšem kmetje, pridelovalci, saj bodo trgovci iskali dohodke drugje, če ne bodo mogli uveljavljati marž. Gre za nepremišljeno potezo in manj škode bi bilo, če ministrstvo preprosto ne bi delalo nič na tem področju.«
